Sobota, 19. 11. 2022, 12.20
1 leto, 5 mesecev
Opozicija o spremembi proračuna: ta vlada trošenje še enormno povečuje #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,54
43
Za blaženje posledic draginje za gospodinjstva in gospodarstvo namerava vlada prihodnje leto nameniti 1,21 milijarde evrov. "Ta sredstva bodo skrbno porabljena," je ob predstavitvi predloga sprememb proračuna za leto 2023 v DZ zagotovil finančni minister Klemen Boštjančič. S spremembo proračuna pa se načrtovana poraba povečuje za 25 odstotkov, kar se opoziciji zdi previsoko.
Proračun za 2023 je DZ sprejel že novembra lani, Boštjančič pa je na današnji seji odbora DZ za finance povedal, da je vlada njegove spremembe pripravljala v zelo negotovih časih. Spomnil je na vojno v Ukrajini ter njene posledice, ki se kažejo v obliki energetske krize, prekinjenih dobavnih verig ter naraščajoče inflacije.
"Vseeno je predlog sprememb proračuna razvojno naravnan," je dejal. Za investicije in investicijske transferje je načrtovanih 2,45 milijarde evrov, kar je največ v zgodovini Slovenije. Krepijo se predvsem zelene investicije in investicije na področju digitalizacije.
Med prioritetami prihodnjega leta je izpostavil investicije v zdravstvo, raziskave in razvoj ter v podporo krepitvi konkurenčnosti gospodarstva.
Spomnil je še na nedavni dogovor z občinami glede višine povprečnine. Ta se zvišuje na 700 evrov na prebivalca, višja povprečnina pa pomeni tudi višja sredstva za uravnoteženje razvitosti občin, ki jih občine od leta 2021 prejemajo iz državnega proračuna.
Prihodnje leto še višji primanjkljaj
Za leto 2023 je po novem določen najvišji obseg izdatkov pri 16,69 milijarde evrov, prihodki pa naj bi dosegli 13,38 milijarde evrov. To pomeni primanjkljaj v višini 3,3 milijarde evrov, kar je precej več kot letos, ko naj bi se ustavil malenkost nad dvema milijardama evrov.
Predlog proračuna zasleduje cilj, da se upoštevajoč negotovost in nepredvidljivost nadaljnjega razvoja energetske krize zagotovi stabilne javne finance za blaginjo državljanov in ohranitev konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, je zagotovil Boštjančič.
Bolj zadržan je predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun, ki je menil, da bi moral biti proračun za 2023 pripravljen na realističnih osnovah iz leta 2022, a ni tako. Prav tako je opozoril na visok znesek proračunske rezerve, namenjene ukrepom za blažitev draginje, ki pa še niso določeni. "S temi sredstvi je treba ravnati posebej racionalno," je pozval. Precenjen se mu zdi tudi načrtovani obseg investicij, ki da presega absorbcijske sposobnosti administracije in gospodarstva.
Odbor še skozi zadnjega od proračunskih dokumentov
Odbor je sejo nadaljeval z obravnavo proračunskih dokumentov. Odbor DZ je podprl predlog zakona o izvrševanju proračunov za leti 2023 in 2024, v katerem sta med drugim zapisana zvišanje povprečnine za občine ter izplačilo letnega dodatka upokojencem v juniju. S tem so za sprejem pripravljeni vsi proračunski dokumenti.
Leta 2023 se bo država lahko zadolžila za skoraj pet milijard evrov, leta 2024 pa za nekaj manj kot 4,6 milijarde evrov, je zapisano v predlogu zakona. Največji možni obseg poroštev, ki jih bo lahko država izdala pravnim in fizičnim osebam, je določen v višini 2,8 oz. 1,5 milijarde evrov.
Letni dodatek za upokojence, ki se od leta 2018 izplačuje v petih različnih višinah, odvisno od višine pokojnine, je določen v razponu od 145 do 455 evrov. Izplačan bo s pokojninami za mesec junij.
Glede povprečnine za občine je vlada predvidela zvišanje za 20 evrov na 667 evrov na prebivalca, vendar je odbor danes podprl dopolnilo koalicije, s katerim bo ta znesek v obeh prihodnjih letih znašal 700 evrov. Za ta znesek se je vlada z reprezentativnimi združenji občin dogovorila potem, ko je predlog zakona že posredovala v obravnavo v DZ, je pojasnil finančni minister Klemen Boštjančič.
Opozicija zaskrbljena
"Tako visokih odhodkov nismo imeli še nikoli," je opozorila Suzana Lep Šimenko (SDS). Zvišanje za 25 odstotkov se ji zdi neodgovorno, nerealistično in precenjeno. Ozrla se je tudi na načrtovano rast prihodkov in menila, da je nekako logična, saj jo bo spodbujala inflacija, zaradi katere bo država pobrala predvsem več davkov.
Nad več kot 16 milijardami evrov načrtovanih odhodkov je začuden tudi Jernej Vrtovec (NSi). "Verjamem, da ste skrbno načrtovali, a potrebne bo malce več obrazložitve," je dejal. Vesel je sicer, da se investicijski tok ne ustavlja.
"Poslušamo o rekordnem zapravljanju prejšnje vlade, zdaj pa je pred nami proračun, ki to trošenje še enormno povečuje," pa je dejal Rado Gladek (SDS). Ob tem je bil kritičen do zmanjšanja sredstev za nekatere programe, med drugim za znanost, železniško infrastrukturo in informacijsko družbo.
Monika Pekošak (Svoboda) je po drugi strani menila, da je predlog sprememb proračuna sestavljen dobro in se odziva na aktualne razmere. Pomembno se ji zdi, da ohranja razvojno naravnanost z visokimi sredstvi za investicije, glede visoke proračunske rezerve pa je dejala, da bo čas pokazal, ali jo bomo potrebovali.
K predlogu sprememb proračuna za leto 2023 so poslanci SDS in NSi vložili 36 dopolnil, od katerih člani odbora niso podprli nobenega. Na dnevnem redu imajo še predlog zakona o izvrševanju proračuna, DZ pa bo proračunske dokumente sprejemal na seji, ki se začne v ponedeljek.
43