Petek, 1. 10. 2021, 11.05
2 meseca, 1 teden
Preživite noč na gradu in pomagajte k zmanjšanju odpadne hrane
Projekt LIFE IP Care4Climate vabi mlade, da z izvirnimi idejami na hekatonu Hack4Climate spremenijo usodo planeta.
HACK4CLIMATE: dogodek, ki lahko spremeni usodo planeta
Ljubljanski grad bo 16. in 17. oktobra prizorišče hekatona HACK4CLIMATE, kjer se bo kar iskrilo od dobrih idej, kako zmanjšati količine zavržene hrane.
Prijavi se na brezplačen dvodnevni hekaton HACK4CLIMATE, ki bo v središče postavil zmanjšanje odpadne hrane v gospodinjstvu.
Rezerviraj si 16. in 17. oktober – za hekaton na Ljubljanskem gradu! Organizator zagotovi prevoz, namestitev, hrano in zabavo, ti in tvoja ekipa pa dobre ideje. Hekaton je namenjen vsem, ki pokate od ustvarjalnosti, želite narediti nekaj dobrega za planet ter ste stari med 16 in 24 let.
Tekmovalne skupine bodo lahko izbirale med tremi idejnimi področji:
- analiza in pridobivanje podatkov: inovativne rešitve načina zbiranja in analiziranja podatkov ter pristopi k reševanju vprašanja odpadkov v gospodinjstvu, ki lahko pripeljejo do zmanjšanja količin odpadkov v gospodinjstvu.
- Inovacija na področju lokalne skupnosti/tehnološka inovacija: izvirne rešitve, ki bodo za reševanje zmanjšanja količin odpadkov v gospodinjstvu uporabile moč lokalne skupnosti in tako širše vplivale na problematiko.
- Komunikacija in ozaveščanje: Inovativne rešitve, ki pripomorejo k zmanjšanju količin odpadne hrane v gospodinjstvu.
Registracija udeležencev je obvezna (do 3. oktobra 2021 oziroma do zapolnitve mest). Tekmovanje poteka v skupinah (trije ali štirje člani). Prijavnine ni.
REGISTRIRAJ SE TUKAJ.
Nagrade za najboljše
Zmagovalni projekti bodo seveda nagrajeni. V nagradnem skladu so:
- do planeta prijazna, "all inclusive", nepozabna dogodivščina – dvodnevna šola preživetja v Kočevskem gozdu,
- nepozabno kulinarično doživetje na Dvoru Jezeršek in
- darilni bon za nakup v Lidlu.
Zelo lepa darila pa čakajo vse, ki se bodo udeležili hekatona.
Ni pomembno le, kaj je na krožniku, ampak tudi, kaj roma v smeti
V letu 2019 je vsak Slovenec zavrgel 67 kilogramov hrane.
Velika količina zavržene hrane je po eni strani velika okoljevarstvena problematika, ki šele v zadnjem obdobju zaseda pomembnejše mesto v našem zavedanju, da z odnosom do hrane izražamo tudi svoj odnos do širšega okolja.
Odpadna hrana je tretji največji povzročitelj izpustov toplogrednih plinov, saj se na svetu letno zavrže kar tretjina vse pridelane hrane. Če na svetu ne bi zavrgli niti kilograma hrane, bi zmanjšali izpuste toplogrednih plinov kar za osem odstotkov.
Ali ste vedeli, da je po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) vsak Slovenec v letu 2019 zavrgel 67 kilogramov hrane, od tega kar 26 kilogramov še užitne? Več kakor polovico vse odpadne hrane v Sloveniji povzročijo gospodinjstva.
Imamo Samo1planet in prav je, da z njim ravnamo skrbno. Vsak posameznik lahko z nekaj preprostimi dejanji in spremembo svojih navad pripomore k zmanjšanju količin odpadne hrane ter s tem k trajnostni porabi naravnih virov, energije, dela in časa, ki so bili vloženi v predelavo in pripravo hrane. Odpadna hrana namreč ni sporna le z etičnega vidika, ampak tudi z vidika čezmerne porabe naravnih virov.
Vsak med nami lahko s spremembo svojih navad pripomore k zmanjšanju količin odpadne hrane.
PRED OBISKOM TRGOVINE: načrtujemo obroke za teden dni vnaprej, preverimo, katera živila že imamo v hladilniku in shrambi, predvsem pa o obisku trgovine ne razmišljamo, ko smo lačni.
V TRGOVINI: nakupujemo po seznamu, se ne dovolimo zapeljati ponudbi velikih pakiranj, upoštevamo proračun, ki je namenjen hrani, in kupujemo nepakirano sadje in zelenjavo, saj s tem kupimo količine, ki jih potrebujemo.
PO PRIHODU DOMOV: pospravimo hladilnik – nove izdelke postavimo zadaj, pri shranjevanju hrane upoštevamo navodila na embalaži, poskrbimo za redno vzdrževanje hladilnika.
MED PRIPRAVO HRANE: izdelek porabimo, šele nato ga nadomestimo. Če nimamo občutka za količine, sestavine pred pripravo stehtamo, če "imamo prevelike oči", uporabljamo manjši krožnik.
OSTANKE HRANE: lahko jih shranimo za večerjo, malico ali za naslednji dan, hrano razdelimo, iz zelo zrelega sadja lahko naredimo sok ali sladico, iz manj sveže zelenjave pa pripravimo juho. Za olupke, koščice, jajčne lupine uporabljamo kuhinjski kompostnik.
Priložnost, da mladi pokažejo svoje ideje
"Mladim premalokrat damo prostor za izražanje mnenj," je prepričana Maša Pavoković, odgovorna za komuniciranje pri projektu CARE4CLIMATE, ki organizira dvodnevni dogodek HACK4CLIMATE. "Zavedanje o tej problematiki je pri njih na zelo visoki ravni, vendar jih starejši ne slišimo, saj jim ne damo možnosti oziroma kanalov, prek katerih bi se lahko izrazili bolj na glas. Projekt CARE4CLIMATE je zelo usmerjen k mladim in vidimo pozitivne odzive, na primer v osnovnih šolah."
Gre za prvi tovrstni hekaton na področju zmanjšanja količin odpadne hrane v gospodinjstvih. "Organizatorji smo k sodelovanju povabili mlade, ker si želimo njihovih idej in pogledov na treh področjih, ki so si med seboj zelo različna. Nekatere mogoče bolj zanimajo inovacije – lahko gre za tehnološko inovacijo, ki jo je mogoče podpreti z aplikacijo. Med njimi so gotovo tudi komunikologi ali kdo drug, ki ga zanimata način komunikacije in ozaveščanje prek drugih inovativnih rešitev v zvezi z odpadno hrano. Tretje področje pa zajema analizo. Prek teh dejavnosti bomo sodelujoče na hekatonu usmerjali, v katero smer lahko razvijajo svoje ideje," je pojasnila Maša Pavoković, ki se zaveda, da je treba spremeniti način našega razmišljanja. Verjame, da se bo tudi zaradi rešitev, do katerih bodo prišli na tem dogodku, zmanjšala količina odpadkov v gospodinjstvih.
Na hekatonu bodo imeli sodelujoči, ki bodo lahko delali sami ali v skupinah, 24 ur časa, da bodo razvili dobro idejo. Pri tem jim bodo v pomoč tudi mentorji – Luka Jezeršek, vodja kuhinj v gostinstvu Jezeršek, Eva Tisaj Žnidaršič, izkušena "hekatonka" iz podjetja Bankart, in dr. Mojca Korošec, inženirka živilske tehnologije.
V soboto razmišljaš, v nedeljo tekmuješ
Vsa sobota bo minila v znamenju iskanja novih idej, razvijanja rešitev in ustvarjanja zanimivih uporabniških izkušenj. Za učinkovito delo je pomembno tudi primerno okolje, zato je izbira Ljubljanskega gradu več kot odlična, saj bodo tam lahko tudi prespali in se v miru posvetili dolgim uram razmišljanja in snovanja rešitev.
Kako prodorne ideje so vzniknile v soboto, bo znano v nedeljo, ko bodo vsi udeleženci strokovni komisiji predstavili svojo idejo. V strokovni komisiji so Lara Habič z ministrstva za okolje in prostor, Tina Cipot, vodja korporativnega komuniciranja v podjetju Lidl Slovenija, dr. Aleš Kuhar, izredni profesor na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani in vodja EIT FOOD HUB Slovenija, ter dr. Ilja Gasan Osojnik Črnivec s katedre za biokemijo in kemijo živil pri biotehniški fakulteti.
Postani zaveznik planeta in pomagaj, da Zemlja zadiha s polnimi pljuči
Hekaton je nastal kot del projekta LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/SI/000007). Gre za integralni projekt, ki z ozaveščanjem, izobraževanjem in usposabljanjem ključnih deležnikov spodbuja izvajanje ukrepov, s katerimi bo Slovenija učinkoviteje dosegla cilj zmanjšati izpuste toplogrednih plinov (TGP) do leta 2030 in hitrejši prehod v nizkoogljično družbo.
