Kmetje in obrtniki pričakujejo ukrepanje države
Tako Kmetijsko-gozdarska zbornica kot Obrtno-podjetniška zbornica sta v luči rastočih cen energentov danes vlado pozvali na pomoč oziroma k ukrepanju. Pričakujejo, da bo nova vlada ukrepala pri regulaciji cen pogonskih goriv, v OZS omenjajo tudi možnost subvencioniranja cen, medtem ko je, kot pravijo, rast cen cestnih prevozov za vsaj deset odstotkov neizogibna.
»Nafta, energija, naftni derivati poganjajo celotno gospodarstvo. Od nove vlade pričakujemo, da bo znova uvedla regulacijo cen pogonskih goriv. Na ta način bomo lažje načrtovali svoje dejavnosti in ne bo takih nihanj cen goriv, kot se to dogaja zdaj,« je na novinarski konferenci dejal predsednik KGZS Roman Žveglič.
Na ločeni novinarski konferenci je prvi mož OZS Branko Meh opozoril, da je gospodarstvo v času, ko se še niti ni končalo okrevanje po koronski krizi, padlo v novo krizo, tokrat zaradi cen energije in surovin, tudi kot posledica vojne v Ukrajini. Od nove vlade pričakuje takojšnje ukrepanje. Pri tem omenja bodisi ponovno regulacijo cen pogonskih goriv bodisi subvencioniranje cen. Spomnil je, da je bila to tudi napoved Roberta Goloba v predvolilni kampanji. Padanje kupne moči po Mehovih opozorilih namreč pomeni tudi padanje povpraševanja, kar lahko v naslednjem koraku vodi v odpuščanja.
Avtoprevozniki napovedujejo podražitve
Vodja sekcije promet pri OZS Peter Pišek pravi, da so razmere »zelo resne, več kot pereče«. Odprava 45-dnevne regulacije cen s 30. aprilom jih je zelo presenetila, saj so razmere na trgu po njegovih besedah še slabše kot pred regulacijo. Nenadni skok cen pogonskih goriv, predvsem dizla za okoli 30 centov pri litru, je nedopusten z vidika potrošniške košarice, vpliva pa na celotno verigo vrednosti v gospodarstvu, poudarja.
Že pred dnevi je Pišek slovenske prevoznike pozval k podražitvi prevozov za vsaj deset odstotkov, saj da se bodo v nasprotnem primeru transportna podjetja znašla v likvidnostnih težavah in morala ustaviti tovornjake. Danes je napovedal, da bodo ta dodatek za dražje gorivo redno prilagajali in bi tako lahko kmalu narasel na 15, 20 ali 25 odstotkov. Obenem je opozoril, da niso samo prevozniki tisti, ki bodo implementirali dodatek za dražje gorivo, tako da se učinki čutijo po celotnem gospodarstvu.
V sekciji za promet pri OZS zahtevajo takojšnjo regulacijo goriv ali posebno subvencionirano gorivo za cestne prevoze, po vzoru dizla za kmetijstvo, dokler se ta kriza ne umiri. Pri tem mu je pritrdil tudi predsednik sekcije za prevoz blaga v cestnem prometu pri Gospodarski zbornici Slovenije Milan Slokar.
Na KGZS si medtem želijo, da bi bili po zgledu nekaterih drugih držav deležni oprostitve trošarin za energente, ki se uporabljajo v kmetijski proizvodnji. »Dobimo sicer 70 odstotkov povračil trošarine, ampak to se dogaja za eno leto nazaj,« je na ločeni konferenci opozoril Žveglič in dodal, da v teh časih povračila za eno leto nazaj niso najprimernejša rešitev.
Kmetje opozarjajo na podražitev vhodnih surovin
Žveglič je opozoril tudi na podražitev vhodnih surovin. Med drugim so se gnojila v letu dni podražila za 250 odstotkov, energenti in maziva za četrtino, krma v perutnini pa se je podražila za sto odstotkov. V povprečju so bile cene vhodnih stroškov višje za 20,1 odstotka, pravijo na KGZS.
Predsednik KGZS je spomnil na nesorazmerja med odkupnimi in končnimi maloprodajnimi cenami. »Če se ta razmerja cen ne bodo uredila, bomo drugo leto imeli veliko manj posejanih njiv, saj se kmetovanje ne bo izplačalo. Kmetje, ki smo najšibkejši v tej verigi, zato pričakujemo pomoč vlade. Razmerja se morajo urediti,« je pozval. Pri tem je izrazil pričakovanje, da če se bodo odkupne cene pri kmetu dvignile za cent ali dva, da bo enako v trgovini.
Statistični podatki sicer kažejo, da so bile cene kmetijskih pridelkov pri pridelovalcih v februarju povprečno za 19,2 odstotka višje kot pred enim letom, vendar ta rast še vedno zaostaja za dvigom cen vhodnih stroškov v primerjalnem obdobju. Te so bile namreč v februarju povprečno za 20,1 odstotka višje kot pred letom dni. »Primerjava navedenih indeksov rasti odkupnih cen in cen vhodnih stroškov v kmetijski pridelavi kaže, da se razmere v kmetijstvu še kar naprej slabšajo v breme kmetov,« poudarjajo na KGZS. Žveglič je zato poudaril, da si ne želijo priti v položaj, ko bodo morali izbirati, katera opravila izvesti zaradi vse večjih stroškov.
Kmetje želijo kooperativnega ministra, obrtniki čimprejšnje vlade
Ob izzivih, ki prihajajo, med njimi so tudi sprejemanje skupne kmetijske politike za naslednje programsko obdobje in razmere pri pridelavi hrani, je Žveglič pojasnil tudi, kakšnega kmetijskega ministra oziroma ministrico bi si želeli. »Predvsem si od novega kmetijskega ministra in vlade želimo, da bo znal poslušati, bo kooperativen in bo znal stvari zorganizirati,« je dejal Žveglič. Zbornica si na vodilnem položaju želi nekoga, ki bo cenil pomen kmetijstva ter bo pripravljen sodelovati z nevladnimi organizacijami in bo pri iskanju pravih rešitev za slovensko kmetijstvo pripravljeni prisluhniti ter upoštevati različna strokovna mnenja.
Po Piškovih besedah mora vlada takoj ustvariti pogoje, da bodo podjetja in ljudje normalno delovali in živeli. Problem vidi v trenutnem političnem vakuumu. Z odhajajočo vlado so zelo dobro sodelovali in tudi predsednik OZS Meh je poudaril, da je za obrtnike in podjetnike v časih koronske krize naredila veliko.
Pišek in Meh si želita čimprejšnjega oblikovanja nove vlade, da bodo dobili novega sogovornika. OZS je Golobu že poslala poziv za čimprejšnji sestanek. Kot pravi Pišek, se vlade menjajo, OZS pa je stalen sogovornik, ki najbolje ve, kaj so težave na terenu.
