Povprečno gospodinjstvo v Sloveniji porabi na leto okrog 80 odstotkov energije za ogrevanje prostorov in sanitarne vode. Preostanek energije gre za razsvetljavo, električne naprave in kuhanje. Tudi za večstanovanjske stavbe je voljo kar nekaj možnosti za cenovno dostopno in zanesljivo ogrevanje. Pred vsakim posegom je treba preveriti kvaliteto in kapaciteto obstoječih instalacij.

Odločanje v večstanovanjskih stavbah

V Sloveniji je približno 200.000 stanovanjskih enot v večstanovanjskih stavbah. To pomeni, da v njih živi kar tretjina vseh Slovencev. Zaradi razdrobljenega lastništva je način upravljanja drugačen kot v družinskih hišah. Od družinskih hiš se razlikujejo pri odločanju. Za vsak poseg v ogrevalni sistem je potrebno predpisano soglasje solastnikov. Postopek spreminjanja vodi upravnik. Pri večjih spremembah ali dopolnitvah je treba narediti tudi izračune in iz njih izhajajoče projekte. Na tej podlagi se potem iščejo konkretne ponudbe konkretnih izvajalcev za konkretno stanovanje ali stavbo.

Štiri osnove za odločanje

Lastniki stanovanj v večstanovanjskih stavbah se morajo pred vsakim odločanjem o nadgradnji, obnovi ali menjavi ogrevalnega sistema odločati na podlagi štirih sklopov.

Stavba: Toplotni ovoj se vedno preveri najprej, saj nam najprimernejši ogrevalni sistem determinirajo toplotne izgube. Boljši ko je ovoj, manj energije bomo potrebovali za ogrevanje in ohlajanje prostorov.

Stanovalci: Različni življenjski slogi narekujejo različne ogrevalne režime. Bolniki, starejši ali nočne ptice imajo pogosto težave zaradi nižjih nočnih temperatur skupnega ogrevanja. Takim priporočam dodatno ogrevanje, ki bo zadovoljilo njihove potrebe.

Cena: Skupno ceno ogrevalnega sistema sestavljajo štirje stroški. Cena investicije je enkratna, pogosto tudi največja. Strošek obratovanja pomeni ceno energenta. Trenutno je to največja neznanka tudi zaradi cenovnega razpona, ki je ta trenutek od 4 do 19 centov za kilovatno uro koristne energije. Tretja cena so stroški vzdrževanja. Četrta cena pa so vsi potrebni prostori. Pri klimatski napravi ali IR-panelih ne potrebujemo dodatnih prostorov. Pri polenih pa potrebujemo drvarnico. Šele seštevek vseh stroškov v daljšem obdobju nam da relativno jasno sliko, koliko nas bo ogrevanje sploh stalo.

Realna izvedljivost: Večstanovanjske stavbe imajo lahko omejen dostop do stavbe, funkcionalno zemljišče okrog stavbe je lahko nefunkcionalno, okrog bloka so zrasle črne ali sive gradnje, prostorska zakonodaja lahko omejuje določene rešitve. Skratka, pred vsakim razmislekom o spreminjanju ogrevalnega sistema je treba preveriti celotno pravno oz. formalno ureditev. Velja poudariti, da pri stanovanjskih blokih, ki imajo vgrajene dimnike le za rezervo (izredne razmere), poleg drugega skupnega ogrevalnega sistema, lastniki posameznih stanovanj ne morejo sami odločati, da bi jih začeli uporabljati oz. da bi nanje priključili peč na lesno biomaso. 

Rešitve za stanovanja

Klimatska naprava: Pogosta rešitev pri optimizaciji ogrevanja in hlajenja prostorov je klimatska naprava. Zaradi preproste montaže, visoke energetske učinkovitosti (za proizvodnjo toplotne energije porabi le manjši del električne energije) in sprejemljive naložbe 800 evrov na ključ je to dobra rešitev.

Monoblok TČ: Zanimiva je monoblok toplotna črpalka, ki lahko zamenja obstoječe toplovodno etažno ogrevanje na plin ali kurilno olje. Monoblok TČ ima eno samo enoto, ki je lahko postavljena na balkon ali pa v notranji prostor, do katerega pa moramo pripeljati cevi za dovodni in odvodni zrak.

Lokalna kurišča na biomaso: Kurišča na les se vračajo tudi v večstanovanjske stavbe. Meni ljube rešitve so problematične zaradi pogosto zastarelih ali neprimernih dimnikov. Kurišče na polena (recimo kamin v dnevni sobi ali štedilnik v kuhinji) je mogoče uporabljati tudi v večstanovanjski stavbi s primernimi dimniki, vseeno pa dajem prednost kurišču na pelete. Pred vsako vgradnjo kurišča na biomaso mora obstoječe dimnike pregledati dimnikar, še enkrat pa poudarjamo, da o uporabi rezervnih dimnikov v blokih, ki so jih morali investitorji pred desetletji po predpisih vgrajevati za izredne razmere, etažni lastniki ne smejo odločati na svojo pest. Pri dimnikih sta pomembni dve lastnosti: da so zgrajeni varno in da imajo dovolj velik vlek. Prav tako je treba zagotoviti dovolj kisika za gorenje (dovod zraka). Tudi če večstanovanjska stavba nima dimnika ali je ta neustrezen, se lahko nov dimnik naredi na zunanji strani ali pa se v obstoječega vgradi kovinska dimniška tuljava. Za prvo rešitev bosta verjetno potreben projekt in gradbeno dovoljenje, vgradnja kovinske dimniške tuljave v obstoječi dimnik pa spada med vzdrževalna dela. 

IR paneli in IR-pečica: Kopalnica je specifičen prostor, kjer ni nikoli preveč toplo. Za vse, ki bi si radi zagotovili dodatno ogrevanje, sta primerni dve rešitvi. IR-panel na stropu bo z investicijo okrog 500 evrov za 1 kW in natančnim termostatom zagotovil želeno temperaturo ves čas. Mnogo cenejša je infra pečica. Obe ogrevalni napravi delujeta na elektriko, a različno. IR-panel se jeseni prižge, spomladi pa ugasne. Vmes ga prižiga in ugaša natančen regulator. To nam zagotavlja vedno takšno temperaturo, kot jo želimo. Popolnoma drugače deluje IR-pečica. Njena moč od 2 do 3 kW zagotavlja, da jo prižgemo 10 minut pred uporabo kopalnice. Potem jo ugasnemo do naslednje potrebe.

PREBERITE ŠE: POVPRAŠEVANJE PO KLIMAH ZA POTREBE OGREVANJA OBČUTNO PORASLO

Manj priporočljive rešitve za nadomestno ogrevanje

Ravnanje ljudi v krizi je vedno mešanica racionalnosti in emocionalnosti. Opisujem nekaj možnosti za izrazito lokalno toplozračno ogrevanje, navadno s premičnimi ogrevalnimi napravami. Električna ogrevala so praviloma nenevarna, pri plinskih pa je potrebna velika previdnost, zato mora varnost delovanja preveriti serviser.

Vsako plinsko ogrevalo potrebuje dovolj veliko moč v kilovatih, kisik za gorenje ter odvod dimnih plinov. S tega stališča je ogrevanje prostorov s prižiganjem plinskega štedilnika nesmiselno, saj je to le placebo učinek ogrevanja. Malo boljša je plinska peč na jeklenko, kjer pa nam ob dolgotrajni uporabi lahko zmanjka kisika za dihanje. Pri plinu se z gorenjem ustvarja tudi vlaga.

Električni grelci, kot so kalorifer ali električni radiator, imajo izrazito lokalen doseg, kar pomeni, da se ogreje le del prostora, ta se po ugašanju hitro shladi.

Za tistega, ki ima dvotarifno merjenje elektrike in na podstrešju staro električno termoakumulacijsko peč, je ta relativno dobra rešitev, ogreval se bo učinkovito. Peč se polni ponoči z nižjo tarifo, ogreva pa čez dan s pomočjo ventilatorja.

Pomembno
Pri plinskih premičnih ogrevalnih napravah obstaja pri daljši uporabi nevarnost pomanjkanja kisika v prostoru in vdihavanja produktov gorenja plina, pri čemer je vlaga kar velik problem. Plin izgoreva skoraj izključno v ogljikov dioksid (CO₂) in vodo. Ker pa ni odvajanja dimnih plinov, ostaneta voda in CO₂ v prostoru. Voda oz. zračna vlaga je problem, saj kondenzira na toplotnih mostovih (teh je v slabo ogretem stanovanju veliko), na katere se takoj naseli plesen. Ne pozabimo, da vsak kilogram izgorelega plina ustvari v zraku 4 kilograme vode.

Rešitve za stavbo

Sončna elektrarna: Kljub oteženim priklopom na javno omrežje se za skupnostne elektrarne obetajo boljši časi. Trenutna vlada napoveduje »solarizacijo«, kar pomeni pospešeno gradnjo večjih sončnih elektrarn. V Sloveniji že imamo primere dobre prakse na strehah večstanovanjskih objektov. Električna energija je za večstanovanjske stavbe idealen energent, saj omogoča vgradnjo učinkovitih ogrevalnih naprav brez velikih posegov v stavbo.

Biomasa: Glede napovedi o težavah s fosilnimi gorivi (kurilno olje, plin, daljinsko ogrevanje) je dolgoročno smiselno iskati rešitve z drugimi energenti. Za Slovenijo je – ob 60-odstotni zaraščenosti površine z gozdom – biomasa primeren in najcenejši način ogrevanja tudi za bloke. Glede na možnost avtomatizacije so lesni sekanci dober energent.

Toplotna črpalka: Ne glede na velikost in starost večstanovanjske stavbe je tudi toplotna črpalka lahko primerna menjava za obstoječe skupno ogrevanje. V takih primerih je smiselno preveriti možnosti za geovrtino oz. TČ voda/voda.