'Ustavite posek 75 zdravih dreves na Golovcu'

"Dobro leto po tem, ko je bilo na Rožniku naenkrat posekanih 340 dreves in dodatnih 21 v letu 2024, prebivalke in prebivalci Ljubljane še vedno nismo dočakali, da bi se odprla javna razprava o upravljanju mestnega gozda. Mestni gozd je skupen in čas je, da se v njegovo upravljanje vključijo tudi civilna družba, interesne skupine, uporabnice in uporabniki gozda," sporočajo Mladi za podnebno pravičnost. Kot poudarjajo, čakajo na to, da se v javno razpravo vključijo predstavnice in predstavniki različnih strok, ki bodo lahko osvetlili ekološke, naravovarstvene, družbene, kulturnovarstvene in podnebne vidike upravljanja in nam pomagali razumeti njegove koristi v vseh aktualnih razsežnostih.  

'Obveščeni smo bili o sečnji, ki se je pričela istega dne' 

Kot pravijo, so bili med novinarsko konferenco in objavo MOL, 19. 3. 2024, ponovno postavljeni pred izvršena dejstva: "Obveščeni smo bili o sečnji, ki se je pričela istega dne. Negovalno sekanje dreves na Rakovniku na Golovcu naj bi obsegalo posek 75 dreves in s tem bi pridobili 110 kubikov lesa. O zdravih drevesih v mestnem gozdu s posebnim namenom ne želimo razmišljati kot o kubikih lesa. Prepričani smo, da je treba javno podati bistveno bolj vsebinska pojasnila o razlogih za sekanje in tudi informacije o potencialnih vplivih takega sekanja na gozdni ekosistem in na dobrodejne funkcije gozda za ljudi in okolje." 

Kot opozarjajo, na območju lanskega poseka na Rožniku že celo leto opazujejo izrazito poslabšanje ekoloških razmer: "Razraščajo se invazivne rastline, kot so pavlovnije, ki imajo tendenco, da izrivajo avtohtone vrste rastlin na mestu poseke in ogrožajo biotsko pestrost. Razumeti želimo, kako bodo ti procesi zaraščanja obvladani in kaj o tem menijo pristojni za varstvo narave. Zanima nas, kaj konkretno bi lahko bilo problem, če bi imela posamezna drevesa priložnost dočakati visoko starost 100, 150 ali 200 let? Evropska strategija za gozdove na primer govori o posebnem pomenu staroraslih gozdov za biotsko pestrost in o pomenu različno starih dreves v gozdovih. Stara drevesa nudijo življenjski prostor različnim vrstam živali, tudi ogroženim vrstam hroščev, gliv in ptic. Če drevesa nimajo priložnosti dočakati visoke starosti, s tem onemogočimo obstoj mnogim vrstam organizmov, med njimi tudi ogroženim in zavarovanim." 

MOL pozivajo, da ustavi posek 75 zdravih dreves na Golovcu 

Gozd na Rožniku je opredeljen kot gozd s posebnim namenom in krajinski park, je prostor, kamor se umikamo iz stresnega okolja vsakdana, ki ga delimo z rastlinami in živalmi. Enako velja za Golovec in Grajski grič ter druge primestne gozdove. Zato menijo, da je nujno potreben novi premislek o tem, ali si želimo, da je prihodnje gozdno upravljanje usmerjeno predvsem v ohranjanje dreves z minimalnimi posegi, ali pa naj se nadaljujejo nenavadno obsežni enkratni poseki in prednostno zasledovanje proizvodne funkcije gozda.

Mestno občino Ljubljana pozivajo, da ustavi predvideni posek 75 zdravih dreves na Golovcu in organizira javno razpravo čimprej: "Poskrbite, da bo upravljanje z gozdom potekalo odprto in da bo tudi interdisciplinarno dovolj podprto. Odprta strokovna in javna razprava naj pokaže, ali je posek teh 75 dreves na Golovcu res nujen, in tudi osvetli kampanjsko sekanje na Rožniku v preteklem letu. Želimo vedeti, kateri razlogi so vodili to neobičajno intenzivno enkratno sekanje in preprečili, da bi se odrasla zdrava drevesa starala in v mestnem gozdu še naprej opravljala svoje ekološke, naravovarstvene in družbene funkcije."