Brez družbe, signala in spleta je Sofijino življenje na Hvaru
Brez družbe, signala in spleta je Sofijino življenje na Hvaru "kar nekaj". Vsakdanjo monotonost pa kmalu prekineta zanimiva družba otoških mladostnikov, pa tudi nenavadno vedenje babice Marije. Sofija sumi, da je v ozadju stara, skrivna romanca, toda preiskava jo nazadnje privede do odkritja dolgo varovane družinske skrivnosti … Foto: Kinodvor

Na Hrvaškem in v Srbiji je bil film Poletje, ko sem se naučila leteti kinouspešnica, ki si jo je ogledalo več sto tisoč gledalcev. Scenarij filma, ki ga ustvarjalci opišejo kot "otroški film za odrasle", temelji na mladinskem romanu srbske pisateljice Jasminke Petrović, ki je z lahkotno, duhovito in rahločutno obravnavo sprave v postjugoslovanskem prostoru postal obvezno čtivo v srbskih šolah.

"To je prvi postjugoslovanski film o spravi. Posnet je bil 27 let po koncu vojne," je v recenziji filma za Express zapisal Milenko Jerković. Foto: Kinodvor

"Otroški film za odrasle"
Film odlikuje vrhunska igralska zasedba z mlado Klaro Hrvanović na čelu. Poseben pečat mu daje nastop Žarka Lauševića v pomenljivi vlogi, ki v več pogledih odraža igralčevo tragično življenjsko zgodbo. Mediji so film opevali kot edinstven dosežek, saj je prvi, ki obravnava spravo in kliče k preseganju nacionalističnih delitev v sodobnem postjugoslovanskem prostoru. Gre torej za v vseh pogledih edinstveno mladinsko komedijo, ki vzbuja smeh, solze in sočutje ter poskrbi za dragoceni občutek katarze. Na Prvem programu TV Slovenija lahko film ujamete danes ob 15.00.

Zdolgočaseno poletje z babico, ki se bo dramatično zasukalo
Zgodba je zasidrana okrog odraščajoče Beograjčanke Sofije, ki bo poletje namesto v kampu s prijatelji preživela z babico na otoku Hvar. Zveni naravnost sanjsko, toda 12-letnica se tam preprosto ne more sprostiti. Babica ji diha za ovratnik, zaradi slabega medmrežnega signala nima stikov s prijatelji, spanec ji kratijo komarji, na plaži sameva. Nato pa ji babičina boemska sestra Luce, ženska z mehkim značajem, pokaže drugačno plat otoka in življenja. Sofiji odleže, raziskovati začne otok, spoznavati nove prijatelje, pogodi se celo z mrčesom. Predvsem pa življenje in tudi svojo togo babico uzre v drugačni luči, ko odkrije družinsko skrivnost, zaradi katere se njena družina nepričakovano razširi. Ko bo na koncu poletja stopila na trajekt za Split, bo Hvar močno pogrešala.

"Razumem, da se v družini sprejo zaradi dediščine, to je pač človeško," pravi režiser. "Ampak da se sprejo zaradi državnih zadev? To je pa norost." Foto: Kinodvor

Radivoje Andrić, sprva odrski, danes pa televizijski in filmski režiser, se je najprej kalil kot asistent režije pri večjih projektih, kot je film Lepe vasi lepo gorijo. V slovenskih kinih smo ga spoznali kot režiserja celovečercev Munje! in Ko bom velik, bom kenguru. Po štirih televizijskih serijah je posnel svoj peti film, Poletje, ko sem se naučila leteti. Ker je poletja v otroštvu preživljal na hrvaški obali, je v film vpletel tudi svoje spomine in občutja.

"Ljudje prihajajo iz kina nasmejani. Starejše je med gledanjem filma stiskalo v grlu, marsikomu se je utrnila kakšna solza, iz kina pa so vsi prišli nasmejani. Moj namen je bil prav to," je Andrić povedal v pogovoru s Tjašo Stanić Gjorgjievsko za oddajo NaGlas! "Najpomembnejši cilj umetnosti je vzbuditi katarzo pri gledalcih." Pogovor v celoti si lahko ogledate v oddaji, pripreti spodaj.

dr. Ilija Dimitrievski