7.12.2022 13:39

Razstava V vrtincu sprememb v CD tudi opozorilo na človekov vpliv na naravo

Ljubljana, 7. decembra - V Cankarjevem domu bodo 13. decembra odprli razstavo V vrtincu sprememb v sodelovanju s Prirodoslovnim muzejem Slovenije. Obiskovalca bo popeljala skozi evolucijo Zemlje od njenega nastanka pred 4,6 milijardami let, opozorila na posledice podnebnih sprememb in propadanje biotske raznovrstnosti v šestem množičnem izumiranju vrst na Zemlji.

Ljubljana. Cankarjev dom. Foto: Tamino Petelinšek/STA Arhiv STA

Ljubljana.
Cankarjev dom.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Arhiv STA

Kot je na današnji novinarski konferenci povedala generalna direktorica Cankarjevega doma (CD) Uršula Cetinski, je razlogov za pripravo prve naravoslovne razstave v zgodovini CD več. Na eni strani so ob lanski 200. obletnici prirodoslovnega muzeja želeli kolege v tej instituciji podpreti v njihovih dolgoletnih prizadevanjih za boljše pogoje dela in razstavne prostore. Poleg tega želijo z razstavo opozoriti na pomen muzealstva na področju naravoslovja, predvsem pa želijo opozoriti na odnos človeka do narave. Muzej je poskrbel za vsebine in artefakte, v CD pa so poskrbeli za produkcijo.

Po besedah avtorice besedil in koncepta razstave Staše Tome so strokovna izhodišča za postavitev vsebinsko zastavili v monografiji Presenetljivo življenje, ki spremlja razstavo. Ker vsega, kar je v monografiji, ni bilo mogoče predstaviti na razstavi, so scenarij slednje skrbno načrtovali. Rdeča nit postavitve je spreminjanje, saj tako na Zemlji kot tudi v vesolju nič ni stalno. Na razstavi, ki je zasnovana interaktivno, bo predstavljenih šest življenjskih okolij, v osrednjem delu pa bo prikazano, kako človek spreminja svet.

Urednik monografije Tomi Trilar je spomnil, da leži Slovenija po reliefnih značilnostih in podnebju na stiku štirih velikih naravnogeografskih enot - Alp, Dinarskega gorstva, Sredozemlja in Panonske nižine, zato ima zelo raznovrstno pokrajino, pestro geodiverziteto in izjemno bogato biodiverziteto. Na razstavi predstavljajo naslednja življenjska okolja - gore, gozdove, reke, stoječe celinske vode (jezera, močvirja in barja), travnike ter kras in kraško podzemlje.

Po Trilarjevih besedah je ozemlje Slovenije prepoznano za vročo točko biodiverzitete Evrope. Na njem živi približno 37.000 različnih vrst višjih organizmov, torej rastlin, gliv in živali. Še vedno so pogoste nekatere vrste, ki so v Evropi že zelo redke ali pa so ponekod že izumrle, zato je kar 355 območij, ki pokrivajo dobrih 37 odstotkov ozemlja države, uvrščenih v omrežje območij Natura 2000. Posebni biseri slovenske biodiverzitete so endemiti, torej vrste, ki se pojavljajo samo na Slovenskem in tako predstavljajo edinstven del slovenske narave.

Razstava in spremljajoča monografija, kot je povedal Trilar, življenje opazujeta in predstavljata naravo v Sloveniji, kot smo jo poznali v preteklosti, kot jo poznamo danes in bo morda prispevala košček spodbude, da svoje okolje ohranimo tudi vnaprej.

Oblikovalka razstave Sanja Jurca Avci je pojasnila, da oblikovanje razstave navdih črpa iz njene vsebine. Spremembam, ki so del narave ali njenih ciklov, postavlja nasproti tiste, ki jih v naravo vnaša človek. Prve so predstavljene v zeleni, druge v rdeči barvi, dodatno opozorilo na nevarnost človekovega vmešavanja v naravo pa v razstavo vnaša znak za nevarnost - križ oz. X, ki je v celotno razstavo vpeljan v več dimenzijah. Prostorsko je razstava organizirana tako, da se obiskovalec po uvodnem delu znajde v osrednjem delu - vrtincu sprememb, iz katerega vstopa v posamezna naravna okolja in se vanj kar naprej vrača. Izhod iz razstave je organiziran skozi hodnik, v katerem bo obiskovalec lahko odgovorili na nekaj vprašanj, odgovori pa mu bodo pokazali, ali bo v prihodnje pomagal ohranjati naravo, planet in življenje na njem ali pa ga bo uničeval.

Razstava bo v Galeriji CD na ogled do 5. novembra 2023. Ob njej so pripravili bogat kulturno-vzgojni program.