DL: Nič se nista bala - Šakala morila v obori v Dolenji vasi

28.9.2023 | 14:40

Osem damjakov po pokolu v obori Branka Vodopivca (Foto: M. K.)

Šakala sta najprej umorila tega šestletnega jelena. (Foto: osebni arhiv B. V.)

Ko se je sadovnjak jablan ob domačiji v Dolenji vasi pri Krškem zvečine izrodil, se je podjetni in marljivi 67-letni Branimir Vodopivc leta 2001 odločil, da okoli 2 ha nekdanjega sadovnjaka in še nekaj gozda ogradi ter spremeni v oboro za damjake. Po morilskem pohodu dveh šakalov, ki sta 14. julija skoraj prepolovila stalež živali, saj sta pomorila 8 damjakov, je Branku zelo hudo. V obori je le še 12 prestrašenih jelenov.

Še med obiskom na domačiji iz leta 1719, nekaj dni po pokolu v obori, se težko posloviva. Branko, ki sprva ni bil ravno navdušen nad obiskom, saj ne mara medijske pozornosti, je ob slovesu kar težko zadrževal solze. Sploh ker se je želel v našem časopisu zahvaliti artiškim lovcem, ki so mu takoj priskočili na pomoč. Mladi lovec Matic Kenk iz Arnovega sela je po nočnem delu prvi prišel in s puško obstrelil šakala, ki jo je zatem ucvrl skozi povita vrata, njegov roparski tovariš pa skozi luknjo, ki sta jo skopala pod mrežo obore. Branko se je oddahnil, ker je tako naglo prišel Matic, kajti ko ga je soseda tisto jutro malo po šesti uri po telefonu obvestila, da se v njegovi obori nekaj čudnega dogaja, da damjaki panično begajo, je takoj stopil iz hiške, ki si jo je postavil ob obori in je v njej prespal. V roke je vzel dolgo palico, tudi zato, da si je pomagal pri hoji, ker ga boli noga zaradi revme. S palico je tolkel po ograji in kmalu je zagledal glavo. Ni vedel, ali gre za volka ali šakala ali lisico. Toda ker zver ni zbežala in se je ustrašil, da bi ga napadla, se je začel zadenjsko umikati proti vratom ograje. Ko je zagledal še drugo zver, je brž poklical lovca. Kmalu za Kenkom so prišli še drugi lovci LD Artiče in izvlekli pomorjene živali, tudi z vrvmi, iz jarka in od drugod. Vodopivcu je posebej hudo za 6 let starega jelena. Gozdarski inšpektor je v zapisniku navedel, da sta bila na morilskem pohodu šakala in da sta poleg tega lepotca pomorila še dve košuti in pet telet, se pravi mladičkov.

Branimir Vodopivc (Foto: P. P.)

Matic Kenk, LD Artiče (Foto: osebni arhiv)

Škode še niso ocenili, zavarovanja pa ni imel, saj je imel z zavarovalnico slabe izkušnje, ko je imel 6 let zavarovano.

Nam je pa Vodopivc sporočil, da so mu, ko je bil 19. julija popoldne pri obori, močni sunki vetra porušili tri velike bukve in češnjo, poškodovali ograjo obore in mu preprečili, da bi se lahko odpravil proti domu. Prišla je pomoč, razžagali so drevje in Vodopivčevi bodo imeli vsaj drv za dve kurilni sezoni.

Predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič tudi opozarja, da šakal ni avtohtona vrsta in da se je preveč razširil po državi, da že ogroža normalno življenje. »Končno moramo začeti upravljati, to pa pomeni, da mora po teh zvereh, bodisi so to šakali ali volkovi ali medvedi, včasih počiti puška, da se bodo začele bati ljudi in ne bodo prihajale v naselja,« je poudaril Žveglič.

Pred letom dni, ko je bil Matic Kenk še lovski pripravnik, je ustrelil svojega prvega šakala. »Po Vrbini je res ogromno šakalov, polovijo vse od fazanov do zajcev, in če se bodo tako množili, bi lahko ostali brez divjadi. Pravijo, da je lisica zvita zver, a je šakal še bolj in ga je težko upleniti. Marsikaj se moramo o njem še naučiti. Toda medvedi, volkovi in šakali bodo čedalje bolj pritiskali in nas bodo preplavili, če jim ne bomo postavili nekih meja, ki bodo sprejemljive za vse,« razmišlja 27-letni logistični tehnik.

Šakali so se k nam razširili z Bližnjega vzhoda. Zadnjih 70 let jih opažajo tudi po srednji Evropi in severno, proti skandinavskim državam.

»Ja, res takoj smo se odzvali, že pri jutranjem dogodku, nato pa smo do 8. ure zjutraj zbrali ekipo lovcev Lovske družine Artiče, da smo opravili ogled kraja, prešteli poklane živali in nato tudi po ogledu pristojnih služb zvlekli kadavre iz obore, da bi preživelim živalim v obori zmanjšali stres ob dogodku, ko je skoraj 40 odstotkov tropa v obori izginilo oz. bilo pomorjeno. A treba je vedeti, da bo tega čedalje več, ker divjad, posebej plenilci, ne pozna meja, ograje, električnega pastirja in skorajda ne občuti več navzočnosti človeka,« poudarja Matic Kenk.

Članek je bil objavljen v julijski tiskani številki Dolenjskega lista

Pavel Perc