Obe doslej nevtralni državi sta se za vstop v Nato odločili spričo ruske invazije na Ukrajino. "To je zgodovinski trenutek za našo varnost," je ob predaji prošenj dejal Stoltenberg ter izrazil upanje, da bo postopek sprejetja obeh držav hitro zaključen. Stoltenberg je prošnji za sprejem označil za "najbližji partnerki" zavezništva. "Vaše članstvo v Natu bo povečalo našo skupnost varnost," je dejal v navzočnosti veleposlanika Švedske pri Natu Axela Wernhoffa in Finske Klausa Korhonena na sedežu Nata v Bruslju.
"Zaveznice bodo zdaj razmislile o naslednjih korakih na vaši poti v Nato," je še dejal Stoltenberg. Kot je povedal, bo zavezništvo čim prej ocenilo njuno kandidaturo za članstvo, vendar je treba upoštevati varnostne interese vseh zaveznic. Skliceval se je na nedavne ugovore Turčije. A v Stockholmu in Helsinkih kot tudi v drugih zahodnih zaveznicah ostajajo optimistični, da bo mogoče premostiti pomisleke Turčije.
Več zaveznic v Natu, predvsem Velika Britanija, je državama že ponudilo varnostna zagotovila v vmesnem obdobju pred dejanskim vstopom, ko bo tudi zanju veljal 5. člen o skupni obrambi.
"V zadnjih dneh smo videli številne izjave zaveznic, ki se zavezujejo varnosti Finske in Švedske. Nato je že pozoren na območju Baltskega morja, in Nato in zavezniške sile se bodo po potrebi še naprej prilagajali," je še dejal Stoltenberg.
Erdogan v odzivu članicam Nata: Spoštujte zaskrbljenost Ankare
Deutsche Welle medtem poroča, da je Turčija blokirala razprave o vstopu Finske in Švedske v Nato le nekaj ur po tem, ko sta državi uradno začeli svoje kandidature za pridružitev zavezništvu. DW se sklicuje na diplomatski vir, ki pa je želel ostati anonimen.
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je sicer že prej pozval članice zavezništva, naj spoštujejo zaskrbljenost Ankare glede obeh držav. "Naše edino pričakovanje od zaveznikov v Natu je, da najprej razumejo našo občutljivost, jo spoštujejo in končno podprejo," je dejal Erdogan v govoru poslancem svoje vladajoče konservativne stranke AKP v Ankari.
Erdogan je ob tem še omenil, da je Švedska pred kratkim zavrnila zahtevo Turčije po izročitvi "30 teroristov", in dodal: "Teroristov nam ne boste izročili, boste pa zahtevali našo podporo za članstvo v Natu." "Nato je varnostna organizacija. Zato ne moremo reči 'da', da bi to varnostno organizacijo prikrajšali za njeno varnost," je opozoril.
Slovenija podpira odločitev Švedske in Finske za pridružitev Natu
Slovenija v celoti spoštuje in podpira odločitev Švedske in Finske za pridružitev zvezi Nato, so sporočili s slovenskega zunanjega ministrstva. "Finska in Švedska sta najtesnejši partnerici zveze Nato, zato v celoti spoštujemo in podpiramo njuno odločitev za pridružitev zavezništvu," so zapisali v sporočilu ministrstva. Pri tem so izrazili prepričanje, da "morajo Natova vrata ostati odprta za evropske države, ki se želijo pridružiti ter izpolnjujejo pogoje za članstvo".
"Slovenija je od nekdaj podpornica Natove politike odprtih vrat in zagovarja, da ima vsaka država suvereno pravico do samostojne zunanje politike, vključno s povezovanjem na varnostnem področju in vključevanju v obrambna zavezništva," so še sporočili iz Mladike.
Na švedsko in finsko prošnjo za vstop v Nato se je na Twitterju danes odzval tudi slovenski obrambni minister, ki opravlja tekoče posle, Matej Tonin. "Podpiramo odločitev Finske in Švedske za vstop v Nato. Zavezništvo se bo še krepilo, tudi s sodelovanjem z EU. Nato je tudi skupaj z EU močan garant varnosti in naša naloga je, da kot zavezniška država ohranimo svojo kredibilnost in prispevamo v mozaik kolektivne obrambe," je zapisal.
Da Slovenija prošnjo Švedske in Finske podpira, je danes sporočil tudi predsednik republike Borut Pahor, ki je državama ob tem čestital za ta korak. "Prijateljskima državama Finski in Švedski čestitam za zahtevno odločitev, da po dolgem obdobju nevtralnosti zaprosita za članstvo v zvezi Nato. Slovenija njuno prošnjo podpira. Članstvo Finske in Švedske v zvezi Nato bo okrepilo našo skupno, evropsko in severnoatlantsko varnost," je zapisal.
Svoj odziv sta kasneje podala tudi dva od prvakov strank nastajajoče vladne koalicije, predsednica Socialnih demokratov Tanja Fajon in koordinator Levice Luka Mesec.
Tanja Fajon je dejala, da "pozdravlja odločitev Švedske in Finske za članstvo v zvezi Nato" in to razume kot prispevek k kolektivni varnosti Evrope. "Seveda tudi kot prizadevanja za čim prejšnje končanja vojne v Ukrajini, ampak seveda po mirni poti, k čemur vsi težimo," je dodala.
Luka Mesec pa je povedal, da Levica nasprotuje širitvi Nata in se zavzema za izstop iz vojaškega zavezništva. "Glede članstva Švedske in Finske; če bo to na vladi, bomo glasovali proti, v parlamentu pa se bomo v skladu s protokolom o delovanju vlade pri glasovanju vzdržali," je dodal.
Podpora Bidna
Tudi ameriški predsednik Joe Biden je izrazil trdno podporo vstopu Finske in Švedske v zvezo Nato ter obenem obljubil ameriško podporo v primeru ruske agresije med postopkom pridruževanja.
"ZDA bodo sodelovale s Finsko in Švedsko pri ohranjanju previdnosti pred grožnjami skupni varnosti in pri odvračanju ali soočanju z agresijo ali grožnjo agresije," je sporočil Biden, ki v četrtek v Beli hiši gosti predsednika Finske Saulija Niinista ter švedsko premierko Magdaleno Andersson.
"Toplo pozdravljam in trdno podpiram zgodovinski prošnji," je sporočil Biden in zagotovil, da bo sodeloval s kongresom in zavezniki, da obe državi hitro vstopita v "najmočnejše obrambno zavezništvo v zgodovini", potem ko sta Finska in Švedska danes formalno zaprosili za vstop v Nato.
Kakšen je nadaljni postopek?
Švedska in Finska sta se za odpoved nevtralni drži in vstop v Nato odločili v luči ruske invazije na Ukrajino. Prošnja za članstvo v Natu je sicer le prvi korak v dolgotrajnem pristopnem procesu. Državi bosta morali opraviti pristopne pogovore na sedežu Nata v Bruslju skupaj z ekipo Natovih strokovnjakov.
Cilj pogovorov je od potencialnih članic pridobiti uradno potrditev pripravljenosti in sposobnosti, da izpolnijo politične, pravne in vojaške obveznosti.
V naslednjem koraku bosta Švedska in Finska morali Natu poslati pismo o nameri skupaj s časovnimi načrti za dokončanje vseh potrebnih reform, določenih na predhodnem pogovoru.
Za tem mora Nato pripraviti pristopne protokole k washingtonski pogodbi, ki jih nato podpišejo in ratificirajo vse zaveznice. Šele ko vlade držav članic Nata ratificirajo protokole v skladu s svojimi nacionalnimi postopki, lahko generalni sekretar uradno povabi morebitne nove članice, naj pristopijo k severnoatlantski pogodbi.
Ko te pristopijo k pogodbi v skladu s svojimi nacionalnimi postopki, pa uradno postanejo članice zveze Nato.
KOMENTARJI (207)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.