Ljudje ob Kolpi: Vinko Šeringer

21.3.2023 | 10:30

Vincenc (Vinko) Šeringer, učitelj, publicist
Rojen 20. marca 1862 v Črnomlju, umrl 26. novembra 1945 v Zagrebu

Rodil se je 20. marca (krščen 21. marca) v družini črnomaljskega krojača Janeza Šeringerja in Helene (rojene Wittrich). Po ljudski šoli je nadaljeval šolanje na nižji gimnaziji v Karlovcu, učiteljišče, ki ga je obiskoval v Zagrebu, je končal leta 1887. Preden je dobil prvo redno službo v šoli Kamanje - ob Kolpi v bližini Metlike (a na hrvaški strani), je začasno poučeval v Adlešičih, kjer takrat niso imeli stalnega učitelja. Nato je delal še v Domagovićih pri Jastrebarskem, Brekovljanih … Premeščen je bil na drug konec Hrvaške v Lipovac v Sremu, leta 1913 pa se je zaposlil v Zagrebu. 1925. leta se je upokojil, in sicer z nazivom vzorni učitelj. V vseh krajih, kjer je služboval, je bil zelo aktiven v družbi in je ustanavljal ali sodeloval v različnih društvih: tamburaških, pevskih, gasilskih. Bil je tudi zborovodja in dirigent. Posebno aktiven je bil v čitalnicah in knjižnicah in tudi sam pisal polemične in strokovne članke. Posebno pisateljsko aktiven je bil po nastopu službe v Zagrebu in s tem z veliko vnemo nadaljeval tudi po upokojitvi. Zaradi šolanja in pozneje službovanja na Hrvaškem je povsem opustil slovenščino in pisal skoraj izključno v hrvaškem jeziku.

Nekatera njegova dela:

Seljačka pjevačka društva, Vienac 1895, ponatis Sklad 1937
Učiteljska praksa, Gospod. list 1893, št. 23, Napredak 1893, št. 21; 1904, št. 19,
O školskih nadzornikih, Škola 1903, št. 13; 1914, št. 7–8), 1914 št. 4,
O kmetovanju in zemlji (Gospod. list 1894, št. 7; 1904, št. 9; Školski list 1894, št. 9),
O kmetijskih učiteljih in njihovih kritikih, Napredak 1905, št. 35,
O prosv. in pevskih društvih in polit. vprašanjih je pisal med obema vojnama v Zagrebški Jutarnji list, Obzor, Večer,
Znameniti Hrvati, 253; Svijet 1928,

Največji, prav neverjeten uspeh pa je dosegel s slovarjem tujk, ki je izšel v več izdajah. Nastajati je začel že v času njegovega podeželskega učiteljevanja:
Priručni rječnik tudjih riječi i fraza za praktičku porabu pri čitanju i razgovoru, XII + 169 str., Zagreb 1899,
Priručni rječnik tudjih riječi i fraza, XVI + 241 str., razširjeno, Zagreb 1906,
nato še 4 izdaje,
Rječnik stranih riječi, 1965, 405 str.  je izšel posthumno – dopolnil ga je sin Branko Šeringer, predgovor sta dodali nečakinji Melita in Renata,
V samozaložbi pa je večkrat izdal tudi: Najnoviji BON – TON ili uputa kako da se odijevamo i ponašamo u boljem društvu (naš izvod je iz leta 1934).

Boris Grabrijan