Po podatkih geodetske uprave iz leta 2020 je v Sloveniji okoli 160 milijard nepremičnin, celotnega premoženja pa je okoli 350 milijard. In tukaj se nam je utrnila ideja. Ena največjih ovir pri uvedbi nepremičninskega davka v Sloveniji namreč je, da je tudi zaradi naših nekaterih zgodovinskih posebnosti odpor javnosti do njega velik. Lahko bi ga primerjali z alergijsko reakcijo. Če pa bi obdavčili celotno premoženje, torej poleg nepremičnin še premoženje, ki nastopa v obliki delnic, sredstev, depozitov, bilančnih vsot bank in drugega kapitala, bi lahko davek na nepremičnine prepolovili in bi ga bilo lažje uvesti. V tem primeru bi morali vse premoženje obdavčiti zgolj s tisočinko, torej 0,1 odstotka vrednosti vsega premoženja, kar je približno toliko, kolikor zdaj že mnogi plačujejo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Če imate v lasti stanovanje v vrednosti 100.000 evrov, bi davek brez olajšav na leto znašal 100 evrov. Če pa bi uvedli olajšavo v višini 50.000 evrov na vsakega, potem bi bil davek zgolj 50 evrov.
Nepreslišano: Marko Novak, predsednik Slovenskega nepremičninskega združenja Fiabci
Eno je davek na nepremičnine, drugo pa je davek na premoženje. Davek na nepremičnine je del davka na premoženje. Nas je pri razmisleku o davku na nepremičnine zanimalo, koliko je v Sloveniji še drugega premoženja, ki ni nepremično in ni obdavčeno kot posest. Kmalu smo ugotovili, da so podatki zelo kakovostni in je do teh podatkov razmeroma enostavno priti. V Sloveniji imamo v primerjavi z drugimi državami EU te baze že kar dobro urejene. In ko smo te podatke zbrali ter dodali podatke o vrednostnih papirjih, depozitih, avtomobilih in drugih oblikah premoženja, smo ugotovili, da pomenijo v Sloveniji nepremičnine samo polovico celotnega premoženja.
Marko Novak, predsednik Slovenskega nepremičninskega združenja Fiabci