Po besedah generalnega sekretarja Sindikata delavcev trgovine Slovenije Ladislava Rožiča so zahteve iz peticije, za katero podpisi še prihajajo, "jasne kot beli dan". "Ljudje morajo dobiti tisto, kar potrebujejo, da lahko preživijo," je poudaril na novinarski konferenci sindikata v Ljubljani. V sindikatu so podjetjem sicer danes poslali tudi poziv za povečanje nadomestil za hrano in prevoz v skladu z avgusta sprejeto novo vladno uredbo, ki je neobdavčen znesek za povračilo stroškov malice dvignila iz 6,12 na 7,96 evra.

Kot je dejal, so vodstva posameznih podjetij v panogi že spoznala, da je treba pristopiti k spremembam plačnega sistema, saj so omenjena nadomestila že povečala. Obenem razumejo, da brez dobro plačanih in zadovoljnih delavcev prometa ne bo, je dodal. Dogovore so med drugim dosegli s Petrolom, Sparom in Bing Bangom. "Velik del pa jih še vedno trmari in skušajo na račun nizko plačanih delavcev ustvarjati dobičke," je bil kritičen Rožič, ki do konca leta pričakuje napredek v socialnem dialogu z delodajalci. "V kolikor do dogovorov ne pride, bo očitno december vroč," je bil jasen. Kot je napovedal, v tem primeru začetek zaostrovanja sindikalnih aktivnosti načrtujejo za drugo polovico decembra, ko trgovine opravijo med 25 in 30 odstotkov vsega prometa.

V sindikatu so začeli tudi z ustanavljanjem agencije za prezaposlovanje delavcev v podjetja, kjer delavce plačujejo v skladu z njihovimi zahtevami. "Pomagali jim bomo poiskati bolje plačano delo drugje, jim spisali odpoved in novo prošnjo. Po naših podatkih je odprtih bolje plačanih delovnih mest 500," je dejal.

Da plače trgovcev ne omogočajo več dostojnega preživetja, kar je tudi eden od razlogov za kadrovsko podhranjenost, je poudaril predsednik Sindikata delavcev trgovine Aleš Gostiša in dodal, da so ponudbe delodajalcev tako "neaktualne, da ne zanimajo nikogar več". Kadrovski manki se rešujejo z dodatnimi obremenitvami in prerazporeditvami delovnega časa "na škodo zaposlenih". Gostiša upa, da bodo delodajalci takoj pristopili k reševanju težav, da ne bomo stali pred zaprtimi trgovinami.

Andraž Mali iz nevladne organizacije Cedra, v kateri preučujejo delovne pogoje različnih zaposlenih, je opozoril, da so se delovne obremenitve v maloprodaji od leta 2015 naprej povečale za več kot petino. "Dela se več, plača pa manj," je dejal. Delavci poročajo o izčrpanosti, delovnih obremenitvah in izgorelosti. "Po poročanju s terena jasno vidimo, da je delavcev premalo, da ne utegnejo iti na malice, gre za kršitve delovnega časa," je naštel in državo pozval k regulaciji cen osnovnih dobrin, s čimer bi preprečili upad standarda ljudi.

Po besedah predsednice sindikata zaposlenih v Mercatorju Tine Skubic so skupaj s sodelavci v zadnjih letih čutili posledice menjave lastnika in epidemije, ob tem pa ves čas opozarjali na pomanjkanje kadra v prodajnih enotah in logistiki, slabe plače, pozivali k dvigu dodatkov za prehrano in prevoz, a so bili pri tem neuspešni. Njihovi zaposleni se soočajo z utrujenostjo, zaradi pomanjkanja zaposlenih težko koristijo letne dopuste, izkušeni kadri odhajajo, povečujejo se bolniške odsotnosti, težava je tudi premeščanje tudi v zelo oddaljene enote, v njihovem primeru v turistična središča na Gorenjsko in v slovensko Istro. "Nemalokrat se zaposleni znajdejo v stiski, saj morajo gorivo plačevati sami, povračilo pa dobijo šele pri naslednji plači," je opozorila in dodala, da je dodaten strošek za prevoz v enem primeru znašal več kot 150 evrov, kar je za zaposlenega z minimalno plačo ogromen znesek.

Na slabe delovne razmere opozarjajo tudi delavci v Tušu, kjer številni še vedno zaslužijo nižjo plačo od minimalne. "Večinoma delajo ženske, ki so v strahu, kako bodo doživele pokojnino, saj jim te ne bodo omogočale samostojnega preživetja," je poudarila predsednica sindikata Tuš Mirjana Janjić in spomnila, da so pri njih s peticijo za višje plače in boljše pogoje dela začeli že junija. Med drugim je poudarila skladiščne delavce, ki "delajo vse vikende, nočne in ogromno nadur".

Za boljše delovne pogoje se zavzemajo tudi zaposleni v Lesnini in Mömaxu. Kot je dejala predsednica sindikata v Lesnini Marija Preželj, s strani vodstva za njihove zahteve ni nobenega posluha. Zaposleni opravljajo tri delovna mesta, nimajo časa za malico, izpostavljeni so mobingu, šikaniranju, kršijo se tudi predpisi varstva pri delu, v skladiščih delajo tudi brez elektrike. Aktivnosti omenjenih sindikatov podpirajo tudi v sindikatu zaposlenih v Ikei Slovenija. "Zaradi dviga življenjskih stroškov, ki ga plače ne dohajajo, zaposleni odhajajo, kar povečuje delovno obremenitev ostalih delavcev in vodi v povečano število bolniških odsotnosti ter nadaljnje odhode," je poudaril predsednik sindikata Tim Vakselj.