Rak pljuč in prostate – Slovenija pred uvedbo novih presejalnih programov #video

Svet Evropske unije je decembra lani sprejel prenovljena priporočila za presejalne programe za zgodnje odkrivanje predrakavih in rakavih sprememb, ki nadomeščajo tista iz leta 2003. Priporočila poleg nadgradnje že obstoječih programov za raka materničnega vratu (Zora), dojk (Dora) ter debelega črevesja in danke (Svit) predvidevajo tudi nadaljnje raziskovanje in postopno implementacijo novih programov za pljučnega raka, raka prostate ter v nekaterih državah in regijah tudi za raka želodca.

Rezultati že obstoječih programov so odlični

"Izjemno sem vesela, da imamo danes na voljo dovolj znanja in tehnologije, da bomo v prihodnje s presejanjem dovolj zgodaj odkrivali in zdravili dva nova raka, pljučnega raka in raka prostate, ki spadata med najpogostejše rake. S tem bomo brez dvoma reševali življenja Slovenk in Slovencev. Rezultati obstoječih programov so odlični in prepričana sem, da nam bodo dosedanje izkušnje v veliko pomoč tudi pri postopnem in premišljenem uvajanju novih priporočenih presejalnih programov," je na novinarski konferenci poudarila predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku Urška Ivanuš.

Novice Lahko preprečimo, da bi zboleli za rakom?

Le petino primerov raka pljuč odkrijejo dovolj zgodaj

Pljučni rak je v svetu in Sloveniji na prvem mestu po smrtnosti tako pri moških kot pri ženskah. Po podatkih registra raka vsako leto v Sloveniji za pljučnim rakom zboli okoli 1.600 ljudi, umre pa jih več kot 1.200. Ob diagnozi ima polovica bolnikov razsejano bolezen, ki kljub sodobnim pristopom zdravljenja ni ozdravljiva. Največ možnosti za ozdravitev imajo bolniki v zgodnjih stadijih bolezni, vendar je takih le okoli 20 odstotkov.

Prenovljena priporočila Sveta EU države članice v zvezi s pljučnim rakom pozivajo, naj na podlagi nadaljnjih raziskav proučijo izvedljivost in učinkovitost uporabe računalniške tomografije (CT) z nizkim odmerkom za presejanje pri osebah z visokim tveganjem za raka pljuč ter presejalne preglede povežejo s primarnimi in sekundarnimi preventivnimi pristopi za zmanjševanje razširjenosti kajenja.

Večinoma zbolijo kadilci

Pljučni rak je vzročno povezan s kajenjem v od 80 do 90 odstotkih, zato so ciljna skupina za presejanje kadilci in ne celotna populacija v izbranem starostnem obdobju kot pri obstoječih programih. "Velik izziv bo identificirati kadilce, ki še kadijo ali so v preteklosti kadili določeno število let, in jih na ustrezen način povabiti na presejanje, saj iz izkušenj tujih raziskav vemo, da je odzivnost vabljenih na program nižja kot v preostalih presejalnih programih," je poudarila vodja strokovne skupine Državnega programa obvladovanja raka (DPOR) za pljučnega raka Martina Vrankar.

Slovenija se mora prav tako zavzeti za najstrožje ukrepe za omejitev rabe tobaka in tobačnih izdelkov, saj je tobak najpomembnejši samostojni povzročitelj preprečljivih kroničnih bolezni in smrti, vključno s pljučnim in številnimi drugimi raki ter srčno-žilnimi boleznimi, je poudarila Ivanuševa. Dodala je, da ni ne etično ne strokovno uvajati zgodnjega odkrivanja bolezni s presejanjem, če ne naredimo vsega, kar je v naši moči, da bi preprečljivo bolezen preprečili.

Rak prostate najpogostejši rak v razvitem svetu

Strokovnjaki so na tiskovni konferenci spregovorili tudi o raku prostate, ki je najpogostejši rak pri moških v razvitem svetu in Sloveniji. Po podatkih registra raka je bilo v Sloveniji leta 2019 na novo odkritih več kot 1.500 bolnikov z rakom prostate. Čeprav je petletno preživetje slovenskih bolnikov z rakom prostate več kot 95-odstotno, vsako leto zaradi te bolezni umre 400 moških.

Foto: Shutterstock V Sloveniji trenutno poteka priložnostno, neorganizirano presejanje za raka prostate, ki pa moškim povzroča več škode kot koristi. Temelji namreč le na višini vrednosti prostatično specifičnega antigena (PSA) v krvi, kar zaradi visoke občutljivosti testa povzroča prekomerno diagnosticiranje in zdravljenje počasi rastočih tumorjev z nizkim tveganjem, ki ne ogrožajo življenja, je poudarila vodja strokovne skupine DPOR za raka prostate Janka Čarman.

Priporočila države članice pozivajo, da ocenijo izvedljivost in učinkovitost organiziranega presejanja raka prostate pri moških na podlagi testiranja na PSA v kombinaciji s slikanjem z magnetno resonanco kot nadaljnjo preiskavo.

V Sloveniji za rakom letno zboli okrog 15 tisoč ljudi. Rak je vodilni vzrok smrti pri moških, pri ženskah je na drugem mestu. Najpogostejši raki pri nas (kože, debelega črevesa in danke, pljuč, pa tudi dojke in prostate) so povezani z nezdravim življenjskim slogom, čezmernim sončenjem, nepravilno prehrano, kajenjem in čezmernim pitjem alkoholnih pijač, opozarja spletna stran slovenskega registra raka.

Novice Kristina Modic: Ni že vsaka otečena bezgavka rak, a treba je biti pozoren

Trendi Zgodnje odkrivanje raka – prihajajo novi presejalni programi

Novice Kako učinkoviti so presejalni programi za raka?