3. marec - svetovni dan prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst: ''Edino biotska raznovrstnost omogoče smotrno izrabo bioloških virov''

3.3.2023 | 10:30

Sledovi bobrovega objedanja debla

Zemlja trepeta v svoji izgorelosti. Ban Ki-moon: »Sredstva porabljamo, kot da bi imeli dva planeta, ne enega. Načrt B ne obstaja, ker planet B ne obstaja. Zato biotska raznovrstnost predstavlja resno skrb za prostoživeče živali in rastline.«

Pesnik Tone Pavček je  o pomenu življenja na svetu, vpetim v pestro biotsko raznovrstnost, spesnil: »Živeti. Zmeraj do kraja. Preživeti. Začeti skraja …«

Marčevska popotnica svetovnih dni

Marec, tretji mesec po gregorjanskem koledarju, je mesec z najmanjšo količino padavin. Njegovo izvirno slovensko ime je sušec, ki ga krasijo svetovni dnevi in prazniki, posvečeni tudi nežnejšemu spolu. Marčevski svetovni dnevi so na planetu Zemlja, tretjem kamnu od sonca, tesno povezani z naravnim okoljem in z vsemi živimi bitji, z  rastlinskimi in živalskimi. Priljubljen je pri ljudeh, ki verjamejo v novo rojstvo narave. 21. marca se vsako leto pričenja pomlad in z njo toplejše vreme. Mesec marec, ki je svoje ime dobil po rimskem bogu vojne Marsu, izžareva upanje v novo življenje. Marca so v koledar svetovnih dni zapisani svetovni dnevi prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst, gozdov in voda. V tretjem mesecu v letu obhajamo tudi svetovni dan varčevanja z energijo in svetovni dan meteorologije, ki sta usodna za preživetje človeštva.

Pestrost življenjskih oblik na našem planetu  

Pestrost življenjskih oblik na našem planetu je posledica več milijard let evolucije. Raznovrstnost ekosistemov tisočletja ohranja človeško civilizacijo in njen razvoj. Ljudem zagotavlja hrano in surovine, vodo in zrak, ki ga dihamo. Človek v svojem pohlepu in nenehni tekmi za razvojem tehnologij s svojimi dejavnostmi neustavljivo ogroža biotsko raznovrstnost, ki hitro upada po vsem svetu. V zadnjem desetletju so se na Zemlji naglo zmanjšale populacije rib, ptic, sesalcev, dvoživk in plazilcev. Človeštvo se na podlagi znanstvenih dognanj in spoznanj civilnih družb počasi ozavešča o visoki stopnji ogroženosti flore in faune. Upajmo le, da ne prepozno, ker bomo kmalu potrebovali več kot tri ali celo štiri Zemlje, da bomo zadostili potrebam razvijajočih se družb. Ohranjanje celovitosti življenja na Zemlji je potrebna zaradi trajnostne rabe naravnih virov, ki jih je vse manj. Biotska raznovrstnost se v naravi ohranja z ohranjanjem naravnega ravnovesja, ki je stanje medsebojno uravnoteženih odnosov in vplivov živih bitij med seboj in z njihovimi habitati.

Generalna skupščina Združenih narodov (OZN) je leta 2013 razglasila 3. marec za Svetovni dan prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (World Wildlife Day), ki nas vse poziva k ohranjanju celovitosti življenja na Zemlji. Vse vrste prosto živečih živali in rastlin so del biotske raznovrstnosti, ki je ključnega pomena za preživetje ljudi. Usodno je pomemben pomen trajnostne rabe naravnih virov za doseganje ciljev trajnostnega razvoja.

V Washingtonu je bila 3. marca leta 1973 sprejeta Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (Konvencija CITES). Konvencija izhaja iz človekoljubnega izziva, kako v globalnem svetu živeti v sožitju z naravo, ne da bi zanemarili potrebe številnih drugih življenjskih oblik, s katerimi si delimo ta planet, tako na morju, kot na zemlji, gorah, vodah in jezerih kot v zraku. Zato vsako leto 3. marca po vsem svetu zaznamujemo svetovni dan prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst kot poziv k ohranjanju celovitosti življenja na Zemlji s poudarkom na pomenu trajnostne rabe naravnih virov za doseganje ciljev trajnostnega razvoja. Svetovni dan je posvečen biotski raznovrstnosti in ohranjanju vseh oblik življenja prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst. Biotska raznovrstnost je vrednota, ki daje pomen prosto živečim živalskim in rastlinskim vrstam za naše vsakdanje življenje. Kot posebna vrednota predstavlja raznolikost živih organizmov na genski, vrstni in ekosistemski ravni, ker številne interakcije med njenimi različnimi komponentami in okoljem ustvarjajo pogoje za življenje različnih živalskih in rastlinskih vrst.

Sir David Attenborough je v svojem filmskem ciklusu »A Life on Our Planet« razkril usodno povezanost med življenjem na Zemlji in biotsko raznovrstnostjo.

Biotska raznovrstnost  - raznovrstnost življenja

Beseda biodiverziteta je sestavljenka iz besede »bio« (iz grškega bios – življenje) in »diverziteta« (iz angleške diversity – raznovrstnost). Prevod nakazuje na termin »raznovrstnost življenja«. V anglosaškem svetu govorijo o »biološki raznovrstnosti« (biological diversity), v slovenščini pa je priporočen izraz »biotska raznovrstnost«. Po sprejetju konvencije o biotski raznovrstnosti leta 1992 v Riu de Janeiru, se je število raziskav o raznovrstnosti življenja na Zemlji povečalo, hkrati pa so se zvrstile številne študije o ravnanju z biodiverziteto.

Izraz "biološka diverziteta" (ang. biological diversity) je leta 1968 uporabil okoljevarstvenik Raymond F. Dasmann v knjigi A Different Kind of Country^[2]. Njegovo poimenovanje je bilo v znanstveni in okoljski politiki v splošno rabo sprejeto šele v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Thomas Lovejoy je v predgovoru knjige Conservation Biology ^[3] izraz biološka diverziteta, namesto do takrat uporabljenega poimenovanja »naravna pestrost«, vpeljal tudi v znanost. Do takrat je bil v uporabi zgolj izraz "naravna pestrost" (ang. natural diversity).

Biološka raznovrstnost

Biodiverziteta, je stopnja raznolikosti vseh oblik življenja v okolju, bodisi ekosistemu, biomu ali celotni Zemlji. Nanaša se na vrste, njihove genetske lastnosti in ekosisteme. V svoji srži gre za določeno število različnih vrst organizmov, ki živijo v življenjskem prostoru in jih povezuje raznolikost ekosistemov nekega območja. Največjo biotsko raznolikost ekosistemov na Zemlji imajo deževni gozdovi, ki jih na žalost brezsrčno izsekujejo. Organizmi, ki medsebojno vplivajo drug na drugega, skupaj s fizičnim okoljem tvorijo ekosistem. Živa bitja zunaj ekosistemov ne morejo preživeti. Če uničimo ekosistem, bodo propadle tudi vrste.

S stališča človeka biotska raznovrstnost omogoča smotrno izrabo bioloških virov (za hrano, industrijo in obrt, za turizem…) in razumevanje pomena posameznih ekosistemov v biosferi. Védenje o biodiverziteti je pomembno, ker daje argumente za učinkovitost narave in za njeno zaščito. Biotska raznovrstnost je bogastvo celotne biosfere, ki se odraža v genetski raznovrstnosti organizmov, v različnosti vrst živih bitij in v raznovrstnosti sistemov, ki jih organizmi sestavljajo. Vsako živo bitje nosi v svoji DNK informacije, ki ga določajo kot posameznika. Segment DNK, ki kodira določeno lastnost, je gen. Število genov v jedru je pri posameznih bitjih različno, pri čemer se celotna informacija nahaja v vsakem celičnem jedru.^[11] Genska pestrost zagotavlja ustrezno informacijo za delovanje življenja na vseh višjih ravneh od celice in osebka do ekosistemov in celotne biosfere.^[8]

Slovenija – ohranjamo celovitost življenja rastlinskih in živalskih vrst

Ozemeljsko Sloveniji[1] pripada manj kot 0,004 % vse zemeljske površine in 0,014 % kopnega. Na njeni površini živi več kot 1 % vseh znanih živečih vrst bitij na Zemlji in več kot 2 % kopenskih. Veliko število vrst na tako majhnem prostoru uvršča našo deželo med naravno najbogatejša območja sveta. Po podatkih Arsa je za Slovenijo, ki sodi med območja z nadpovprečno biotsko raznovrstnostjo, značilna pestra in ohranjena narava, ki je plod prepletanja različnih vrst podnebja in geoloških struktur. Za našo deželo so značilni alpski in gorski svet, gozdni, podzemni in vodni ekosistemi, mokrišča, morje z obalo, suha travišča, poplavni gozdovi in travniki. Velika večina vrst, ki so povezani s podzemljem, je endemičnih[2]. Pet slovenskih jamskih sistemov se je uvrstilo med 20 najbogatejših na svetu, med njimi prednjači postojnsko-planinski jamski sistem z okoli 50 vodnimi in 35 kopenskimi vrstami.

Slovenija je leta 1999 sprejela Zakon o ohranjanju narave[3] (ZON), ki določa ukrepe ohranjanja biotske raznovrstnosti in sistem varstva naravnih vrednot z namenom ohranjanja narave. Določa ukrepe ohranjanja biotske raznovrstnosti, s katerimi se ureja varstvo prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst, vključno z njihovim genskim materialom in habitati ter ekosistemi. Na zakonski podlagi omogoča trajnostno rabo sestavin biotske raznovrstnosti in zagotavlja ohranjanje naravnega ravnovesja. ZON vzpostavlja tudi varstvo naravnih vrednot (naravne dediščine) in temelji na spoznanju, da iz praktičnih razlogov ne moremo varovati celotne narave, ampak varstvena prizadevanja osredotočimo na tiste dele, ki jih družba nekega časa in prostora prek družbene zavesti in v končni posledici prek zakonskih meril spozna za vrednote.

Po našem pravu so živali čuteča živa bitja

Dne 5. marca 2020 je Državni zbor potrdil dopolnjeni predlog novele stvarnopravnega zakonika, ki je med drugim prinesel novost, da so v njem živali opredeljene kot »čuteča živa bitja« in ne več zgolj kot stvari. Poslanci so 18. junija 2020 živali tudi v Zakonu o zaščiti živali (ZZZiv-D)[4] opredelili kot čuteča živa bitja. Novela je prinesla uskladitev slovenske zakonodaje z evropsko direktivo o zaščiti živali. Prepričan sem, da  je treba de lege ferenda[5] pripraviti nov zakon o zaščiti živali, ki bo ustrezno reševal odpravo evtanazije zdravih živali v zavetiščih, oskrbo zapuščenih živali, prepoved poskusov na živalih in druga odprta etična vprašanja.

Za zaščito biotske pestrosti je treba opozoriti tudi na Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam, ki določa rastlinske in živalske vrste, ki so ogrožene, in so glede na stopnjo njihove ogroženosti uvrščene v rdeči seznam. Pravilnik določa tudi nekatere ukrepe za izboljšanje stanja ogroženih rastlinskih in živalskih vrst ...

Za zaključek pa misli Marlee Matlin, da  Zemlja ne pripada nam; mi pripadamo Zemlji, in Franklina D. Roosevelta, da narod, ki uniči svojo zemljo, uniči samega sebe. Zato čuvajmo Zemljo v vsej njeni biološki pestrosti.

[1] V svetovnem merilu se Slovenija lahko ponaša z eno najvišjih podzemeljskih biotskih pestrosti (NB04);

[2] Endemít je žival ali rastlina, ki jo najdemo le v omejenih predelih sveta (arealu);

[3] Zakon o ohranjanju narave – ZON (Uradni list RS, št. 56/99 z dne 13. 7. 1999), Popravek Zakona o ohranjanju narave – ZON (Uradni list RS, št. 31/2000 z dne 7. 4. 2000), Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o ohranjanju narave – ZON-A (Uradni list RS, št. 119/02 z dne 30. 12. 2002) in Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o ohranjanju narave – ZON-B (Uradni list RS, št. 41/04 z dne 22. 4. 2004);

[4] Državni zbor je 18. 6. 2020 po skrajšanem postopku s 53 glasovi za in 17 proti sprejel vladno novelo zakona o zaščiti živali;

[5] »Prihodnji zakon«, ki se uporablja, kakšen naj bo bodoči zakon, nasprotno z lex lata = trenutno veljavni zakon

Tekst in foto: Bojan Avbar

Galerija