Nobelovo nagrado za mir, ki jo podeljujejo v Oslu, bodo letos dobili ugledni voditelj beloruske organizacije za človekove pravice Ales Bjaljacki, ki ga je julija lani Lukašenkov režim zaprl, ruska organizacija Memorial, ki se ukvarja zlasti z razkrivanjem stalinističnih zločinov in ki jo je decembra 2021 Putinov režim prepovedal, ter ukrajinski Center za državljanske svoboščine.
Zlasti v zahodnih državah so odločitev norveškega odbora za Nobelovo nagrado pozdravili. Kenneth Roth, prejšnji izvršni direktor Human Rights Watch, pa jo je povezal s Putinovim rojstnim dnevom v petek: »Na Putinov 70. rojstni dan so Nobelovo nagrado za mir dobili ruska organizacija za človekove pravice, ki jo je prepovedal, ukrajinska organizacija za človekove pravice, ki dokumentira njegove vojne zločine, in beloruski borec za človekove pravice, ki ga je njegov zaveznik Lukašenko dal zapreti.«
Predsednica norveškega odbora za Nobelovo nagrado Berit Reiss Andersen je tako utemeljila odločitev odbora: »Norveški odbor za Nobelovo nagrado želi počastiti tri izjemne borce za človekove pravice, demokracijo in miroljubno sožitje v sosednjih državah Belorusije, Rusije in Ukrajine. (…) Želimo se pokloniti vsem moškim in ženskam, ki so kot državljani prevzeli odgovornost. Takšna gibanja lahko vplivajo na politične spremembe in razplet vojne.«
Poudarila je, da so v odboru zaskrbljeni za 60-letnega Bjaljackega, ki je v zaporu v zelo slabih razmerah. »Želeli bi, da nagrada ne bi negativno vplivala nanj. Upamo pa, da mu bo dvignila moralo.« Beloruske oblasti je pozvala, naj ga izpustijo iz zapora. »Upamo, da ga bodo izpustile in da bo lahko prišel v Oslo po nagrado,« je dodala.
Svetovalec ukrajinskega predsednika Mihajlo Podoljak pa se čudi, da so nagrado dobili aktivisti dveh držav, ki sta napadli tretjo, in dodaja, da se ne ruske ne beloruske organizacije niso uprle vojni v Ukrajini.
V zaporu je Bjaljacki od julija lani, potem ko je oblasti obtožil, da ravnajo kot »okupacijski režim«. Še prej pa je od avgusta 2020 sodeloval v množičnih protestih proti veliki volilni prevari Lukašenka na predsedniških volitvah. Bjaljacki se v Belorusiji že več desetletij, pravzaprav že od 80. let, bori za demokracijo in državljanske svoboščine, tako da je bil že petkrat nominiran za Nobelovo nagrado.
Večkrat priprti lavreat
Leta 1996, potem ko je bil pet let mestni svetnik v Minsku, je ustanovil Center za človekove pravice Vesna (Pomlad), kjer finančno in s pravnimi nasveti pomagajo političnim zapornikom in njihovim družinam. Že tedaj je bil to odziv na represijo Lukašenkovega režima. A oblasti niso dovolile njegove registracije.
Prvič je bil Bjaljacki zaprt v letih 2011–2014, tudi takrat je zahod zahteval njegovo izpustitev. Zaprli naj bi ga zaradi »utaje davkov«. Tudi zdaj je to uradni razlog njegovega pripora.
Žena zaprtega nobelovca je po novici iz Osla izjavila, da je »močno ganjena« in »hvaležna«. Voditeljica beloruske opozicije Svetlana Tihanovska pa je na twitterju zapisala, da je letošnja Nobelova nagrada »pomembno priznanje za vse Beloruse, ki se borijo za svobodo in demokracijo«.
Nagradi tudi v Rusijo in Ukrajino
Nobelovo nagrado letos dobi tudi ruska nevladna organizacija za človekove pravice Memorial, ki se je v 36 letih delovanja izkazala predvsem z izpostavljanjem pošastnih zločinov stalinističnega režima, zlasti v tridesetih letih. Njeno delo ni ustrezalo režimu Vladimirja Putina, ki vidi v Stalinu veliko osebnost, ker je njegova Sovjetska zveza premagala Hitlerjevo Nemčijo in postala ena od dveh velesil. Memorial se je leta 2014 znašel na seznamu »tujih agentov«.
Tretji dobitnik je ukrajinska nevladna organizacija Center za državljanske svoboščine, ki si je od svoje ustanovitve leta 2007 prizadevala za demokratizacijo Ukrajine in boj proti korupciji. Spremljala je tudi politično preganjanje na Krimu po ruski zasedbi leta 2014, prav tako vojne zločine v Donbasu v zadnjih osmih letih. Po Putinovem napadu na Ukrajino 24. februarja 2022 pa si prizadeva popisovati in zbirati dokaze o ruskih vojnih zločinih nad ukrajinskimi civilisti. x