V Nemčiji enotni, mobilizacija napaka in znak šibkosti

Kancler Olaf Scholz je Putinovo napoved o delni mobilizaciji označil za odraz neuspehov v Ukrajini.
Fotografija: Nemški kancler Olaf Scholz je v nagovoru na zasedanju Združenih narodov obsodil imperialistično vojno Vladimirja Putina. FOTO: Stephanie Keith/AFP
Odpri galerijo
Nemški kancler Olaf Scholz je v nagovoru na zasedanju Združenih narodov obsodil imperialistično vojno Vladimirja Putina. FOTO: Stephanie Keith/AFP

Nemška politika, vsaj tista sredinska, si je enotna. Napoved ruskega predsednika Vladimirja Putina o mobilizaciji 300.000 rezervistov z vojaškimi izkušnjami je velika napaka, znak šibkosti in pomeni nadaljnjo eskalacijo konflikta. Ne glede na grožnje, ki jih je Zahodu izrekel Putin, pa tako kancler Olaf Scholz kot njegova vladna ekipa, pa tudi v največji opozicijski stranki CDU zagotavljajo nadaljnjo podporo Ukrajini v orožju, finančnih sredstvih in humanitarni pomoči.

Napovedana delna mobilizacija lahko pomeni le, da je Rusija neuspešna pri napadu na Ukrajino, je Putinovo napoved komentiral nemški kancler Olaf Scholz in dodal, da ta poteza tudi kaže, kako uspešna je Ukrajina, tudi s pomočjo dobav orožja zahodnih zaveznic pri obrambi svojega ozemlja in svoje suverenosti. Podobno je ocenil tudi minister za gospodarstvo in podnebne politike Robert Habeck, ki pa je hkrati napovedal, da bodo v vladi to potezo še podrobno preučili. V vsakem primeru pa bo Nemčija še naprej pomagala Ukrajini z orožjem, finančnimi sredstvi in humanitarno pomočjo.

image_alt
Mobilizacija je odločitev za eskalacijo vojne

V opozicijski CDU so prepričani, da bi morala zdaj Nemčija še okrepiti svojo pomoč Ukrajini in ji dobaviti tudi tanke. Zvezni poslanec CDU Roderich Kiesewetter je ocenil, da se ne smemo pustiti ustrahovati in izsiljevati, saj bo sicer v naslednjem koraku Putin napadel baltiške države. In še, da napoved o delni mobilizaciji priča tudi o trenjih in napetostih v Kremlju. V CDU in koalicijski liberalni FDP že dlje časa pritiskajo na kanclerja, da odobri dobavo tankov Ukrajini, a v vladi vztrajajo, da je to mogoče le v dogovoru z zavezniki. Ministrica za zunanje zadeve Annalena Baerbock je ob tem pojasnila, da sodobnejša oborožitev zahteva dolgotrajno izobraževanje vojakov, prav tako dodatne oskrbne linije in servisiranje ob okvarah. Odločitev je tako odvisna tudi od tega, ali Ukrajinci lahko takšno orožje sploh učinkovito uporabijo.

Nemci stopili na prste Usmanovu

Med parlamentarnimi strankami v Nemčiji so le skrajno desno (Alternativa za Nemčijo) in skrajno levo (Levica) prepričani, da dobave orožja niso prava pot in da bi se morali vrniti za pogajalsko mizo. V AfD so se te dni na poziv Rusije celo odpravili na obisk na zasedena območja v Ukrajini, a so pot zaradi ostrih kritik tudi znotraj stranke predčasno prekinili. V vodstvu stranke se medtem branijo, da je šlo za samostojno odločitev nekaterih poslancev in da poti ne podpirajo niti odločitev ne odraža stališč stranke.

Ruski predsednik Vladimir Putin in oligarh Ališer Usmanov leta 2018 v Moskvi. FOTO: REUTERS
Ruski predsednik Vladimir Putin in oligarh Ališer Usmanov leta 2018 v Moskvi. FOTO: REUTERS

V Nemčiji je danes odmeval še en dogodek, in sicer policijska preiskava posestva ruskega oligarha uzbeških korenin Ališerja Usmanova ob jezeru Tegernsee južno od Münchna. Usmanov, ki sodi v najožji Putinov krog in je eden najbogatejših ljudi na svetu, naj bi imel v Nemčiji več deset nepremičnin, vključno z vilo ob jezeru Tegernsee, ki je tudi sicer priljubljena lokacija med ruskimi bogataši. Sumijo ga utaje prek pol milijarde evrov davkov in pranja denarja. Po poročanju časnika Der Spiegel je Nemčija sicer doslej na podlagi sankcij zasegla vsega 4,8 milijarde evrov ruskega premoženja. Okoli 2,2 milijarde denarnih sredstev, dobro milijardo je premičnega premoženja, kot so avtomobili in jahte, preostalo pa predstavljajo nepremičnine in drugo premoženje. Usmanov naj bi imel v Nemčiji več kot 20 nepremičnin, v raciji pa je sodelovalo okoli 250 policistov.

Preberite še:

Komentarji: