Večje posodobitve zakonodaje glede dela od doma še ni na vidiku. Foto: Pixabay
Večje posodobitve zakonodaje glede dela od doma še ni na vidiku. Foto: Pixabay

Covid-19 je močno vplival na delovne procese. Porast dela na daljavo je zaradi hitrega širjenja koronavirusne različice omikron pričakovati tudi v prihodnje. V Sloveniji evidenco o delu od doma vodi Inšpektorat RS za delo. Tam so bili ob navalu prijav dela na daljavo ob izbruhu novega koronavirusa marca 2020 prisiljeni spremeniti sistem dokumentiranja, tako da nekaj časa niso vodili evidence po številu delavcev, temveč le po številu delodajalcev, ki so prijavili, da bodo njihovi zaposleni delali od doma.

Vlada je nato s šestim protikoronskim zakonom odgovorila na pozive delodajalcev k poenostavitvi dela od doma in poenotila vsebino, ki jo morajo delodajalci posredovati inšpektoratu, in tudi postopek obveščanja. Na portalu Spot je bil vzpostavljen elektronski obrazec, prek katerega delodajalci, vpisani v poslovni register, inšpektoratu lahko hitro posredujejo obvestilo o nameravanem organiziranju dela na domu. Z lanskim letom so tako znova zaživele spletne prijave dela od doma, zato so številke za prijavljene delavce znova na voljo.

Po podatkih, ki jih je posredoval inšpektorat, je bilo v predkoronskem letu 2019 za delo na domu prijavljenih 2037 delavcev, lani pa 217.428 delavcev.

Kot je razvidno, je daleč največ zaposlenih na daljavo v letu 2021 delalo januarja, februarja, marca in aprila, ko so v državi ob uradno razglašeni epidemiji veljali strogi ukrepi za preprečevanje širjenja novega koronavirusa, za velikonočne praznike je bila za 11 dni odrejena celo ustavitev javnega življenja.

Januarja so tako delodajalci za delo od doma prijavili 33.570, februarja 22.715, marca 26.367 in aprila 34.973 zaposlenih. Številke so nato drastično upadale, tako da je bilo avgusta za delo na daljavo prijavljenih le 3848 delavcev.

Jeseni so se predvsem zaradi koronavirusne različice delta začele zdravstvene razmere znova slabšati, posledično pa se je trend spet obrnil navzgor, posebej očitno v novembru, ko so delodajalci za delo od doma prijavili 18.128 zaposlenih, in decembru, ko so na inšpektoratu našteli 18.778 prijav.

Delavec, ki dela od doma, ima enake pravice kot tisti, ki delajo v prostorih delodajalca

Glede na veliko kužnost koronavirusne različice omikron je pričakovati, da bodo številke zaposlenih, ki bodo delali od doma, v prihajajočem obdobju še porasle.

Delodajalci morajo sicer z zaposlenimi, ki delajo na daljavo, skladno z zakonom o delovnih razmerjih skleniti pogodbo o delu na domu, in to ne glede na to, ali gre za novo zaposlitev ali ne, ter v njej določiti pravice, obveznosti in pogoje, ki so odvisni od narave dela na domu.
Tudi če zaposleni ne dela v prostorih delodajalca, mu mora ta zagotoviti varne pogoje dela. Preden delavec začne delati na daljavo, se mora delodajalec tako seznaniti s pogoji dela na njegovi lokaciji, ugotoviti morebitna tveganja in določiti morebitne ukrepe za zagotavljanje njegove varnosti in zdravja.

Glavni inšpektor za delo Jadranko Grlić je že pred časom izpostavil, da inšpektorat ne izvaja inšpekcijskih nadzorov na domovih delavcev.

Delavec, ki dela od doma, ima sicer enake pravice kot tisti, ki delajo v prostorih delodajalca. Pripada mu nadomestilo za prehrano, ne pa tudi za prevoz na delo in z njega. Ima pa še pravico do nadomestila za uporabo lastnih sredstev, katerega višina je določena v pogodbi o zaposlitvi. Socialni partnerji se strinjajo, da bi bilo treba zakonodajo na področju dela od doma še posodobiti. Da bi bile oblikovane rešitve na strokovni ravni, je Ekonomsko-socialni svet (ESS) novembra 2020 imenoval poseben strokovni odbor, ki naj bi pod koordinacijo ministrstva za delo obravnaval vprašanja možnosti ureditve dela na domu z aneksom k pogodbi o zaposlitvi, davčni vidik ureditve nadomestila za uporabo delavčevih sredstev, pravico do odklopa in podobno. Uskladitve rešitev še ni bilo, ker ESS od lanske pomladi zaradi nesoglasij med sindikati in vlado ne deluje.