Svet obsoja ruske raketne napade, v Ljubljani shod v podporo Ukrajini

Po več raketnih napadih na ukrajinske regije, ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je naštel Kijev, Hmelnicki, Lvov in Dnipro, Vinica, Frankiv, Zaporožje, Sumi, Harkov, Žitomir, Kirovograd in jug države, se je odzval tudi slovenski premier Robert Golob, ki je dejal, da ruske raketne napade na mesta in civiliste v Ukrajini ostro obsoja. "Skrajni čas je, da celotna mednarodna skupnost obsodi rusko agresijo in da Rusi takoj ustavijo sovražnost," je sporočil prek Twitterja. 

Odzvalo se je tudi slovensko zunanje ministrstvo, ki je ob tem sporočilo, da je slovensko osebje v Ukrajini varno. "Slovenija najostreje obsoja podle raketne napade ruske vojske na Kijev in druga ukrajinska mesta. Bombardiranje stanovanjskih zgradb in ubijanje nedolžnih civilistov sta vojna zločina, ki ne smeta ostati nekaznovana," je sporočilo slovensko zunanje ministrstvo. Objavo ministrstva je na spletu delila tudi slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon.

Kot so ob tem še navedli na ministrstvu, so uslužbenci slovenskega veleposlaništva v Kijevu na varnem in nepoškodovani. "Ob zvoku siren v Kijevu so se ravnali v skladu z navodili tamkajšnjih oblasti," so zapisali. Ministrstvo za zunanje zadeve skrbno spremlja razmere v Ukrajini in je neprestano v stiku z osebjem veleposlaništva, so še dodali.

Veleposlaništvo v Kijevu vodi veleposlanik Tomaž Mencin, ki se je po začetku ruske invazije konec februarja z osebjem umaknil iz ukrajinske prestolnice in svoje delo nadaljeval iz mesta Rzeszow ob poljsko-ukrajinski meji, od koder so v začetnem obdobju delovali tudi mnogi drugi veleposlaniki, akreditirani v Ukrajini.

V Kijevu ga je kot začasni odpravnik poslov konec marca zamenjal podpolkovnik Slovenske vojske Boštjan Lesjak, ki mu je konec maja potekel mandat, Mencin pa se je nato sredi junija ponovno vrnil v Kijev.

Konec julija je Kijev obiskala Fajonova, ki se je med drugim srečala z ukrajinskim kolegom Dmitrom Kulebo in predsednikom vlade Denisom Šmihalom ter zagotovila nadaljnjo slovensko podporo in pomoč Ukrajini tako pri soočanju s posledicami ruske agresije kot na poti v EU.

Se pa je danes v Ljubljani odvil tudi shod v podporo Ukrajini. "Današnji shod na Trgu republike je bil prijavljen, ker pa je organizator zamudil zakonski rok prijave, določen v Zakonu o javnih zbiranjih, mu je bilo izrečeno opozorilo," so sporočili s Policijske uprave Ljubljana. Med samim varovanjem policisti niso zaznali kršitev javnega reda in miru, po neuradnih informacijah pa se je zbralo okoli 40 ljudi. 

Oglasili so se visoki predstavniki EU

Že pred tem se je na napade v Zaporožju odzval tudi evropski komisar za krizno odzivanje Janez Lenarčič, ki je dejal, da najstrožje obsoja ruske napade na ukrajinske civiliste in civilno infrastrukturo v Ukrajini. "Civilisti in civilna infrastruktura ne smejo biti tarča. Nikoli. Nikjer," je dejal.

"To, kar se zdaj dogaja v Kijevu, je boleče. Svetu ponovno kaže, s kakšnim režimom se soočamo, režimom, ki izbira cilje brez razlikovanja. S takšnim, ki med otroke seje teror in smrt. To je kriminal, za to bodo odgovarjali. Ukrajina bo zmagala. Evropa ne bo pogledala stran," pa je na spletu zagotovila predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola.

Dodala je, da je edina izhodna točka, ki bi jo moral Kremelj iskati, pot iz Ukrajine. "Starši so me že zgodaj naučili, kako ravnati z nasilneži, pomiritev ne deluje. Pomiritev nikoli ni delovala. Pomiritev ne bo nikoli delovala. Za te zločine bo odgovorna Rusija," je obljubila.

Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je ob ruskih napadih na civiliste v Kijevu in drugih mestih v Ukrajini globoko šokiran. "Takšna dejanja nimajo mesta v 21. stoletju. Najostreje jih obsojam," je sporočil in dodal, da EU stoji ob Ukrajini in da je dodatna vojaška podpora unije na poti.

Evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson je sporočila, da bo direktiva o začasni zaščiti za begunce, ki bežijo pred rusko agresijo v Ukrajini, v veljavi vsaj do marca 2024. Ob tem pa se po novem tistim, ki se vrnejo v Ukrajino, ne bo treba odjaviti od začasne zaščite. Tako bodo ob vrnitvi v EU znova upravičeni do podpore.

Po besedah Johanssonove tudi zadnji ruski napadi na Ukrajino kažejo, kako pomembno je, da EU še naprej sprejema tiste, ki bežijo. Podaljšanje je po besedah komisarke avtomatično in ne potrebuje potrditve članic.

Evropski komisar za pravosodje Didier Reynders se je prav danes mudil v Kijevu. Ob raketnih napadih se je s sodelavci zatekel na varno v klet hotela, je sporočil na spletu, zapis pa pospremil s fotografijami. "Smo na varnem in čakamo na nadaljnji razvoj," je zapisal.

Guterres in Biden obsodila ruske napade v Ukrajini

Tudi generalni sekretar ZN Antonio Guterres je obsodil vrsto ruskih bombnih napadov na ukrajinska mesta in jih označil za nesprejemljivo zaostrovanje vojne. Obsodil jih je tudi ameriški predsednik Joe Biden, ki je dejal, da ZDA ostro obsojajo današnje ruske raketne napade v Ukrajini, v katerih so bili ubiti in ranjeni civilisti ter uničene civilne tarče. Napadi znova kažejo na izjemno brutalnost nezakonite vojne Putina proti Ukrajincem, je sporočil Biden in izrazil sožalje družinam pobitih.

Biden je zagotovil, da takšni napadi še bolj utrjujejo odločnost ZDA za podporo Ukrajini. "Skupaj z zavezniki in partnerji bomo še naprej višali ceno Rusiji za njeno agresijo, Putin in Rusija bosta odgovarjala za grozodejstva in vojne zločine, Ukrajina pa bo še naprej dobivala podporo," je sporočil Biden. Ruskega predsednika Putina je znova pozval, naj preneha z agresijo in umakne vojsko iz Ukrajine.

Napade ruskih sil na cilje v Ukrajini je obsodil tudi generalni sekretar ZN Guterres. "Generalni sekretar je zgrožen zaradi obsežnih raketnih napadov Rusije na ukrajinska mesta, ki so povzročili veliko škodo na civilnih območjih in ubili ter ranili več deset ljudi. Gre za še eno nesprejemljivo zaostritev vojne in kot vedno največjo ceno znova plačujejo civilisti," je sporočil Guterresov tiskovni predstavnik Stephane Dujarric.

'To je demonstracija Putinove šibkosti, ne demonstracija njegova moči'

Britanski zunanji minister James Cleverly je ruski napad na ukrajinska mesta označil za nesprejemljiv. Ob tem je na Twitterju poobjavil zapis ukrajinskega zunanjega ministra Dmitra Kulebe, ki je ruskega predsednika Vladimirja Putina označil za terorista, ki govori z raketami.

"Rusko izstreljevanje raket na civilna območja Ukrajine je nesprejemljivo. Danes zjutraj sem komuniciral z Dmitrom Kulebo, da bi okrepil stalno moralno in praktično podporo Združenega kraljestva Ukrajini. To je demonstracija Putinove šibkosti, ne demonstracija njegove moči," je še sporočil po poročanju Sky Newsa. Britanska veleposlanica v Kijevu Melinda Simmons pa je sporočila, da je njeno osebje na varnem.

Ukrajinski predsednik je po napadih danes govoril z nemškim kanclerjem Olafom Scholzem in francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, da bi pozval k odločnemu odzivu proti Rusiji. Scholz je ukrajinskemu predsedniku zagotovil solidarnost Nemčije in drugih držav G7, je novinarjem povedal tiskovni predstavnik nemške vlade Steffen Hebestreit.

S francoskim predsednikom pa je Zelenski govoril o krepitvi zračne obrambe, potrebi po ostrem evropskem in mednarodnem odzivu, pa tudi o povečanju pritiska na Rusijo. Macron je ob tem izrazil izjemno zaskrbljenost zaradi ruskih napadov in obljubil, da bo Francija povečala vojaško pomoč, poroča STA.

Poljski zunanji minister Zbigniew Rau je napade na mesta in civiliste v Ukrajini označil za barbarstvo in vojni zločin. "Rusija ne more zmagati v tej vojni. Smo z vami, Ukrajina!" je tvitnil.

Da je zgrožen nad številnimi ruskimi raketnimi napadi na mesta po vsej Ukrajini, vključno s prestolnico Kijev, ki so zadeli tudi civilne cilje, je na spletu zapisal namestnik predsednika moldavijske vlade in minister za zunanje zadeve Nicu Popescu. "Rusija mora nehati ubijati," je bil jasen in dodal, da so v stiku z moldavijskim veleposlaniškim osebjem v Kijevu, ki je varno.

"Naše misli so z žrtvami brutalnih napadov. Stojimo z Ukrajino," je še dodal.

Kitajska je medtem po napadih na ukrajinsko prestolnico izrazila upanje, da se bodo razmere v Ukrajini kmalu umirile. Tiskovna predstavnica kitajskega ministrstva za zunanje zadeve Mao Ning je dejala, da je Kitajska seznanjena s poročili o eksploziji na Krimskem mostu, ki povezuje Krim s celinsko Rusijo, in tudi s ponedeljkovimi napadi na Kijev, poroča CNN.

Ponovila je tudi stališče Kitajske o razmerah v Ukrajini in poudarila, da je Kitajska vedno trdila, da je treba spoštovati suverenost in ozemeljsko celovitost vseh držav.