Česa naj bi bil otrok gibalno sposoben, ko zapusti vrtec?
Če sem pred leti, ko sem se raziskovalno poglobil v gibalni razvoj otroka, poglobljeno preučeval razvoj gibalnih vzorcev predšolskega otroka, se danes kot oče dveh otrok pogosto vprašam »Česa naj bi bil otrok gibalno sposoben, ko zapusti predšolsko obdobje in zakoraka v šolsko okolje?«
Potrebi po gibanju in igri sta primarni otrokovi potrebi, saj otrok z njima odkriva svet, zaznava svoje telo, preizkuša zmogljivosti, razvija spretnosti, doživlja pozitiven čustven odziv ob opravljeni nalogi ter krepi svojo samopodobo.
Z gibanjem telesa je pogojeno zaznavanje okolice, prostora, časa in samega sebe. Ko otrok začne obvladovati svoje roke, noge in trup, sčasoma začenja čutiti veselje, varnost, ugodje, dobro se počuti, pridobi si samozaupanje in samozavest. Pot razvoja, od naravnih oblik gibanja oziroma elementarnih gibalnih vzorcev (kot so npr. plazenje, hoja, tek, metanje itd.) do usvojitve zapletenih gibalnih/športnih veščin in spretnosti (npr. vožnja kolesa, plavanje, smučanje…) ter visoke ravni razvitosti gibalnih sposobnosti, omogoča človeku učinkovito izvajanje gibalnih nalog v različnih okoliščinah.
Obdobja gibalnega razvoja v teoriji razdelimo v več stopenj: v refleksno gibalno stopnjo (do 1. leta starosti); v začetno zavestno gibalno (rudimentarno) stopnjo (približno od 1. do 2. leta starosti); v temeljno gibalno stopnjo (približno od 2. do 7. leta starosti) in v stopnjo specializacije gibanja (približno od 7. leta naprej). Gibalni razvoj poteka skozi različna obdobja, zato je povezan s kronološko starostjo otroka, vendar pa ni nujno od nje odvisen.
Otrok prijateljev, ki je sicer mlajši od našega, lahko določene gibalne veščine usvoji prej (npr. vožnjo kolesa brez koleščkov). Slednje sicer ne pomeni, da naš otrok, ki se bo vožnje brez koleščkov naučil nekoliko starejši, le-te nekoč ne bo prav tako odlično obvladoval. Seveda, če ga bomo k temu spodbujali in bo imel obilo priložnosti za vadbo te gibalne veščine.
Ključno vlogo pri razvoju gibalnih veščin otroka imamo odrasli (starši, vzgojitelji, vaditelji). Odrasli smo namreč v predšolskem obdobju otroka najbolj odgovorni, da mu omogočamo dovolj gibalnih izkušenj, da ga spodbujamo k izvajanju dejavnosti gibalne narave ter da mu omogočamo gibalno spodbudno okolje. Izredno pomembno je, da otroku predstavljamo vzornike in motivatorje ter da se različnih gibalnih dejavnosti lotimo skupaj z njimi.
Več vzpodbude kot bodo imeli otroci iz strani odraslih, bolj bodo lahko razvijali svoj gibalni potencial. Hkrati je pomembna vloga odraslih tudi v tem, da otroke navajajo na varnost pri izvajanju dejavnosti, uporabi igral in rekvizitov ter jih ozaveščajo o pomenu varnosti in sprejemanju osebne odgovornosti zanjo.
Cilje gibalnega področja v predšolskem obdobju v vsebini opisuje Kurikulum za vrtce. Otroci naj bi v predšolskem obdobju razvijali gibalne sposobnosti, predvsem koordinacijo oziroma skladnost gibanja (koordinacija gibanja celega telesa, rok in nog), sproščeno izvajali naravne oblike gibanja (hoja, tek, skoki, poskoki, valjanje, plezanje, plazenje, itd.), usvajali osnovne gibalne koncepte: i) zavedanje prostora (kje se telo giba), ii) načina (kako se telo giba), iii) spoznavanje različnih položajev in odnosov med deli lastnega telesa, med predmeti in ljudmi, med ljudmi. Iskali lastne poti pri reševanju gibalnih problemov ter povezovali gibanje z elementi časa, ritma in prostora.
Razvijali prstne spretnosti oziroma fino motoriko. Usvajali osnovne načine gibanja z žogo, se sproščeno gibali v vodi in usvajali osnovne elemente plavanja. Pridobivali spretnosti vožnje s kolesom, spretnosti kotalkanja itd. Spoznavali različne zimske dejavnosti in usvajali osnovne prvine ljudskih rajalnih in drugih plesnih iger.
Eden od pomembnih ciljev gibalnega področja v predšolskem obdobju je poleg učenja novih gibalnih veščin tudi zasledovanje trajanja in intenzivnosti dnevne gibalne aktivnosti. Priporočila Svetovne zdravstvene organizacije o telesni dejavnosti, sedečem življenjskem slogu in spanju za zdrave otroke do 5. leta starosti navajajo za otroke med 3. in 4. letom starosti vsaj 180 minut raznolike in različno intenzivne telesne dejavnosti, razporejene čez cel dan po načelu »več je bolje«.
Od tega naj bo vsaj 60 min dnevne telesne dejavnosti zmerne ali visoko intenzivne. Priporočila za otroke od 5 let dalje prav tako vsebujejo vsaj 60 min zmerne do visoko intenzivne telesne dejavnosti, vsaj 3-krat tedensko pa tudi visoko intenzivno aerobno telesno dejavnost, pa tudi telesne dejavnosti, ki krepijo mišice in kosti.
Slovenski strokovnjaki so v letu 2014 izdali Slovenske smernice za telesno dejavnost otrok in mladostnikov. Otroci sami ali v stiku z okoljem osvajajo številne gibalne spretnosti in razvijajo sposobnosti, ki so potrebne za izvedbo različnih vrst gibanja. Z dejavnostjo postaja njihovo dinamično in statično ravnotežje vse boljše, gibanje pa vse bolj usklajeno in ritmično. Pri 3 do 4 letih večinoma že obvladajo vrsto gibalnih vzorcev: plezanje, tek, skakanje, metanje predmetov in lovljenje žoge. Lahko stojijo in skačejo po eni nogi.
Proti koncu tega obdobja postaja njihovo gibanje učinkovitejše, bolj ritmično in usklajeno. Sposobni so izvajati tudi različne manj zahtevne vrste sestavljenega gibanja (teniški udarci, smučarski zavoji, osnovni elementi borilnih veščin, različni skoki itd.), pri izvajanju obojestranskih gibalnih nalog, zelo natančnih gibanj (fina motorika) in kompleksnih gibanj pa imajo še vedno težave. Ob koncu tega obdobja so primerne tudi gibalne dejavnosti, ki poudarjajo obojestranskost izvedbe, in dejavnosti, ki obsegajo usklajenost vida in dejavnosti rok. Seveda pa je širina njihovih gibalnih spretnosti odvisna od možnosti in priložnosti za izvajanje in učenje gibalnih spretnosti, zato so za razvoj gibalnih vzorcev in spretnosti pomembni okolje, družina in ožje bivalno okolje.
Zaključimo lahko, da je razvoj gibalnega področja predšolskega otroka izjemno pestro in vsebinsko bogato obdobje. Priznam, težko bolj natančno odgovorimo na vprašanje v naslovu. Kar pa je nedvoumno je, da mora otrok ob koncu predšolskega obdobja nabrati številne pozitivne gibalne izkušnje in prijetne vzpodbude, izkazovati mora predvsem voljo in interes za izvajanje gibalnih aktivnosti in učenje novih gibalnih/športnih veščin.
Mora imeti izkušnjo izvajanja gibalnih nalog v različnih okoljih. Sposoben mora biti slediti navodilom za izvajanje gibalnih aktivnosti v okviru skupine. Sposoben mora biti izvajanja gibalnih aktivnosti, ki skupaj presegajo eno uro. V kolikor bomo odrasli poskrbeli, da bodo naši otroci predšolsko obdobje zaključili s to popotnico, smo otroku ustvarili odlično podlago za nadaljnji gibalni razvoj in pridobivanje novih gibalnih izkušenj. Ne pozabimo, tudi v šolskem obdobju smo starši našim otrokom še vedno vzorniki in motivatorji tudi na gibalnem področju.
***
doc. dr. Matej Plevnik, prof. šp. vzg., dejaven kot docent za področje kineziologije na UP FVZ na ožjem področju gibalnega razvoja in učenja. Raziskovalno je aktiven na področjih vseživljenjskega gibalnega razvoja ter kineziologije v glasbi ter umetnosti.
