Tudi s pomočjo donacij so uspeli prebroditi težko obdobje, je povedal direktor STA-ja Igor Kadunc. Kadunc, ki Slovensko tiskovno agencijo vodi od 31. oktobra 2021, je pri predstavitvi poročila spomnil, da je bilo leto 2021 za STA zaradi odprtih vprašanj financiranja javne službe zelo turbulentno. Ker pa na računskem sodišču poteka revizija vseh vpletenih, se v postopke ni želel spuščati. Agenciji je v težavah, v katerih se je znašla, pomagala javnost z donacijo v višini 276.000 evrov, je poudaril.

Vodstvu je tudi uspelo odprodati tri terjatve do države v skupni vrednosti 510.000 evrov. Tako so po Kadunčevih besedah kupili čas, dokler ni bila novembra lani sklenjena pogodba z uradom vlade za komuniciranje in poravnane vse obveznosti za nazaj.

Določene stvari pa bo treba po njegovem opozorilu še urediti. Med drugim je omenil potrebo po spremembi 4. člena zakona o STA-ju, ki opredeljuje javno službo agencije.

STA je imela leta 2021 čisti poslovni izid v višini 109.400 evrov, izhaja iz poročila. Čisti prihodki iz prodaje so znašali 2,1 milijona evrov, drugi poslovni prihodki pa 1,9 milijona evrov. Stroški dela so bili medtem 3,3 milijona evrov.

Državni sekretar na ministrstvu za kulturo Marko Rusjan se je strinjal z mnenjem agencije, da bo treba spremeniti zakon. Dogodki zadnjih dveh let so po njegovih besedah pokazali na krhkost agencije. Več kot 300 dni je bila namreč brez poravnanih vladnih obveznosti do nje in zato tik pred stečajem, je opomnil in pri tem poudaril, da se to ne sme več ponoviti.

Odbor se je tako rekoč brez razprave seznanil tudi z letnim poročilom sveta za radiodifuzijo za obdobje od oktobra 2021 do aprila letos in poročilom o izvajanju resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2021–2025 za leto 2021. Svet za radiodifuzijo v poročilu navaja, da bi morala zakonodaja na novo opredeliti pogoje, pod katerimi bi bili mogoči prevzemi izdajateljev in razne druge oblike povezovanja na medijskem področju, predvsem ob upoštevanju njihovega vpliva na javno mnenje in na druge vidike javnega interesa na področju medijev.

Prav tako svet meni, da je treba vzpostaviti določen kontrolni mehanizem za obstoječe medijske koncentracije, metodologijo za ugotavljanje prevladujočega položaja na področju medijev in morebitne korektivne ukrepe.

Ne nazadnje svet še naprej vztraja pri predlogu o podrobni analizi možnosti, da se zagotovita nadzor nad rabo slovenskega jezika in tudi siceršnji nadzor nad lokalno prilagojenimi tujimi televizijskimi programi. Ta nadzor je po njegovih navedbah potreben z namenom, da bi zagotovili enake možnosti na trgu. Po mnenju sveta bi bil primeren prvi korak v tej smeri uvedba obvezne registracije tovrstnih programov v registru, primerljivem z razvidom medijev, iz same registracije pa bi izhajale tudi določene obveznosti v zvezi s programi.

Iz poročila o izvajanju resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2021–2025 za leto 2021 pa izhaja, da so se načrtovane in pričakovane dejavnosti na večini področij nemoteno izvajale. Zaradi epidemije covida-19 so bile razmere sicer nekoliko drugačne. Nekoliko težje je bilo skrbeti za pretok informacij med vsemi nosilci jezikovne politike in za usklajevanje dejavnosti jezikovne politike na vseh ravneh.

Vendar so bile izvedene dejavnosti raznolike in ciljno usmerjene ter so imele pozitivne učinke na jezikovnopolitičnih področjih, zlasti v okviru jezikovnega izobraževanja in jezikovne opremljenosti ter splošne jezikovne kulture, navaja poročilo.