Zaradi dviga cen energentov se dražijo tudi osnovne življenjske potrebščine

Hrana se je sicer že v koronskem letu občutno podražila. Najbolj so poskočile cene jabolk, za dobrih 35 odstotkov (35,4 odstotka), in mletega mešanega mesa (22,8 odstotka).

Sadje nasploh je v povprečju dražje za okoli 16 odstotkov, zelenjava za 18 odstotkov, žita za 23,5 odstotka, vina pa za 23,6 odstotka. Za skoraj 10 odstotkov so se podražila jajca, za kilogram kruha plačamo 6,6 odstotka več kot leta 2019, liter mleka pa je dražji za 4,1 odstotka. Na drugi strani se je pocenil krompir za slabih 19 odstotkov. 

Povprečno sicer na leto porabimo 119 kilogramov zelenjave, 116 kilogramov žit, 88 kilogramov mesa, 64 kilogramov krompirja, pet kilogramov riža in en kilogram medu na osebo.

Vse več pa je družin in posameznikov, ki že zdaj komaj shajajo, police skladišč Zveze prijateljev mladine Moste-Polje pa se hitro praznijo, zato tam znova pripravljajo zbiralno akcijo hrane za družine v stiski. Vse, ki lahko pomagajo, prosijo za pomoč pri zbiranju prehranskih izdelkov z daljšim rokom uporabe, ki jih bodo od sobote do prihodnjega petka zbirali v skladišču na Zaloški 54.

"Mnoge družine, ki so še lani preživele brez pomoči, se v tem obdobju obračajo na nas. Veliko je družin, ki že zdaj na mesec preračunavajo, koliko lahko sploh zapravijo za nakup hrane, ob napovedanih podražitvah pa so še v hujši krizi. Velika težava so odrejene karantene šolajočim se otrokom, saj vsi starši ne morejo zagotoviti zadostnih količin prave prehrane, tako da bomo zelo hvaležni za pomoč," je povedala sekretarka ZPM Moste-Polje Tanja Petek. 

V oddaji Svet na Kanalu A je bil gost Aleš Kuhar, agrarni ekonomist, ki je pojasnil, da so se predvsem zvišale cene primarnih surovin, ki stopajo v proizvodnjo hrane. Statistično se to na končnih cenah še ne pozna, je pa na mestu velika pozornost, saj lahko pričakujemo, da se bodo cene zvišale tudi za potrošnike. 

Sicer ni pričakovati, da bi se cene zvišale v takšnih stopnjah kot pri energentih. Kuhar ocenjuje, da bo podražitev od 5- do 10-odstotna. Slovenci hrano znamo pridelovati, a slabše prodajati, zato je na tem področju še veliko izzivov, je dodal Kuhar. Glede podražitve sadja je pojasnil, da so te posledica okoljskih nevšečnosti. Za nami je slaba letina jabolk, pozeba je ponekod uničila tudi do 80 odstotkov vsega pridelka. Pomanjkanje ponudbe zato vodi v zvišanje cen.