Stroški za nakup šolskih potrebščin so se po besedah predsednice Aktiva zveze svetov staršev Slovenije Lare Romih zadnje desetletje zniževali. "Od leta 2011 naprej, ko to beležimo, s 760 na 530 evrov. Da je pa letos malo višja cena delovnih zvezkov, kot je bila lani, je pa jasno, ker je situacija v svetu takšna," je dejala.

Šole so postale bolj racionalne pri izbiri obveznega šolskega gradiva, ministrstvo pa za učbeniške sklade vsako leto namenja slabih 5 milijonov evrov, od tega je bilo letos 2 milijona 350 tisoč evrov namenjenih za učno gradivo učencev prve triade. Stroški so torej odvisni od razreda in šole, ki ju učenec obiskuje.

Sorodna novica Počitnic je konec, šolarji in dijaki so se vrnili v šolske klopi

Nekatere šole tako že imajo tudi likovni sklad, v aktivu staršev pa si želijo, da bi se sofinanciranje nakupa delovnih zvezkov razširilo še na višje razrede. "Ves čas govorimo o brezplačnem šolstvu – potem naj to pomeni brezplačno šolstvo, ne pa da mora vsak najprej dati 100 ali 200 evrov za otroka, da sploh pride 1. septembra v šolo. To je cilj in obenem ne smemo pozabiti, da ne sme pasti kakovost," poudarja Lara Romih.

Poleg kakovosti in cene šolskih potrebščin pa je tu še en vidik, na katerega opozarjajo učenci – polne šolske torbe znajo biti za otroke namreč precej težke in tudi o tem vsak začetek novega šolskega leta v javnosti potekajo burne debate.