Višje sodišče v Ljubljani ni prikimalo Mestni občini Ljubljana, ki je tožila enega od lastnikov zemljišč, na katerih poteka gradnja spornega Kanala C0. Lastnik je sodeloval pri protestniških dejavnostih, ki so ovirale gradnjo zloglasnega projekta župana Zorana Jankovića. Sodišče je navedlo več razlogov, med drugim toženčevo varovanje svoje lastnine in tudi javne koristi.
Višje sodišče v Ljubljani je v senatu, ki so ga sestavljali višji sodnik Dušan Barič kot predsednik ter višji sodnici dr. Tadeja Jelovšek kot poročevalka in Katarina Parazajda kot članica, zavrnilo tožbo Mestne občine Ljubljana zoper toženo stranko – Aleša Mrzela zaradi plačila več kot 26 tisočakov. S tem je sodišče odgovorilo na pritožbo tožeče stranke zoper sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani. Sodišče je tako potrdilo, da se pritožba zavrne, izpodbijana sodba pa potrdi.
MOL na več kot tri kilometre dolgem odseku ni imel urejenih soglasij lastnikov
Tožeča stranka je bila toženi dolžna v 15 dneh od vročitve povrniti 559,98 evra stroškov pritožbenega postopka. Sodišče je v sodbi, dolgi deset strani, med drugim ugotovilo, da tožnica na več kot tri kilometre dolgem odseku trase ni imela urejenih soglasij lastnikov za posege na sosednja zemljišča. Spremenjeno stališče ARSO pa negira tožbeno tezo, da za načrtovani poseg ni bilo treba izvesti presoje vplivov na okolje oziroma pridobiti okoljevarstvenega dovoljenja.
Sodišče je obenem navedlo, da je toženec z opozarjanjem in nasprotovanjem izvedbi projekta varoval svojo lastninsko pravico in tudi javno korist. Navedlo je še, da tožnica projekta gradnje povezovalnega kanala C0 ni transparentno predstavila niti lastnikom zemljišč niti strokovni javnosti, posledično pa onemogočila strokovno razpravo o domnevnih spornih vprašanjih, tudi o primernosti izbrane trase. Ta namreč poteka prek vodovarstvenega območja.
Je sodišče namignilo, da je samovoljno ravnanje Jankovića avtoritarno?
V javnosti se v povezavi s tem pojavlja vprašanje, ali pomeni projekt grožnjo za vire pitne vode in posledično za zdravje ljudi. Sodišče je poudarilo, da vsakršno drugačno ravnanje vzbuja vtis o enostranskem in avtoritarnem reševanju težav. Prav tako sodišče meni, da je treba investitorja prisiliti v odprto razpravo oziroma ga soočiti z drugačnimi mnenji. Kaznovanje posameznika z odškodninskimi sankcijami pa bi lahko bil nevaren precedens, ki bi ogrozil dialog med civilno družbo in predstavniki kapitala o pomembnih skupnih vrednotah, kot sta zdravo življenjsko okolje in pitna voda.
Domen Mezeg