Slovensko-nemška gospodarska zbornica (AHK Slovenija) bo tudi letos podelila nagrado nemškega gospodarstva v sodelovanju z Veleposlaništvom Zvezne republike Nemčije v Sloveniji, IEDC – Poslovno šolo Bled in z inštitutom WISE za razvoj trajnostnega delovanja in etičnega poslovanja v rastočih gospodarstvih, ki ga je ustanovila IEDC – Poslovna šola Bled pred nekaj leti.
S članico strokovne komisije, Danico Purg, predsednico IEDC – Poslovne šole Bled in nekdanjo predsednico upravnega odbora za razvoj načel odgovornega poslovnega izobraževanja pri Združenih narodih (PRME), smo se pogovarjali o negotovih poslovnih časih, novih poslovnih modelih, trajnostnem poslovanju in menedžerjih prihodnosti.
Za podjetja so današnji časi precej negotovi. Kakšno vlogo imajo v takšnih razmerah inovacije?
Podjetje lahko v tako težkih časih preživi, če sta ustvarjalnost in inovativna miselnost del njenih genov, če sta vgrajeni v vizijo in vključeni v delovanje podjetja. Podjetja so bolje pripravljena na vsakršno krizo, le če imajo zgrajeno močno mrežo in pomembna partnerstva. Poslovna paradigma se je izrazito spremenila zaradi porabnikov, ki pričakujejo zdrave proizvode in rešitve ter dajejo pozitiven odgovor na potrebe. Zaupanje je glavna beseda. To velja tudi za zaposlene. Njihov ponos, da so zaposleni v podjetju, je vse bolj povezan s pozitivno družbeno vlogo podjetja.
Kako so vaši študentje razumeli družbeno odgovornost pred desetimi leti in kaj vse ta vključuje danes?
Smo ena prvih šol na svetu, ki je v svoj program vključila vsebine, vezane na družbeno odgovornost in trajnost. Predmet poslovna etika smo tako kot prva šola na svetu vključili kot obvezen predmet na podiplomskem študiju menedžmenta MBA-programa že leta 1993. A zgolj vključevanje tovrstnih predmetov vsekakor ni dovolj, temveč se moramo truditi, da se trajnostne vsebine, načela in vrednote upoštevajo in integrirajo v celoten študijski program. To je namreč edina pot, da dosežemo tisto, kar je zares pomembno, to pa je, da pri študentih vzgajamo trajnostno razmišljanje.
Izobraževalne in raziskovalne ustanove imamo tukaj izjemno odgovornost. Fakulteta tako danes ne more več biti prostor, kjer nekdo s katedre podaja znanje, temveč mora biti vključujoč prostor, kjer lahko ljudje doživijo na videz spontane izkušnje interakcije, učenja in refleksije.
Žal preprostega načrta, kako ustvariti takšno izobraževalno okolje, ni. Na IEDC smo se že pred leti po spletu mnogih izkušenj in naključij – tukaj res želim poudariti pomen raznolikosti izkušenj in interdisciplinarnosti znanja za trajnost in kreativnost – odločili, da se pri izobraževalnem procesu opremo na učenje voditeljstva od umetnosti, saj smo prepričani, da lahko ta študentom pomaga videti in slišati več, razumeti, se učiti in sodelovati.
Kakšen bo menedžer prihodnosti? Katera nova znanja potrebuje?
Glavne besede pri prvih dveh vprašanjih so bile ustvarjalnost, inovativnost, vizija, mreženje, partnerstva, zaupanje, pozitivna družbena vloga, etika in trajnost. To so gradniki voditeljstva za danes in prihodnost. Za uspešno poslovanje voditelji potrebujejo veliko ustvarjalnosti, da v svetu, kjer prevladujejo množični podatki, odkrijejo priložnosti za svojo organizacijo in zaposlenim zaupajo, imajo empatijo ter komunikacijske sposobnosti, da v proces vključijo vse deležnike.
Na čem temeljijo novi poslovni modeli?
Ko razmišljamo o sodobnih poslovnih modelih, imamo v mislih tehnologijo, digitalizacijo, umetno inteligenco, platforme in tako dalje. Deloma je to prav, a hkrati se moramo zavedati, da je edini poslovni model, ki je odporen proti negotovi prihodnosti, hkrati pa je sposoben nasloviti pomembne izzive, ravno poslovni model, ki je zasnovan na načelih trajnosti.
Še pred kratkim je večina svetovalcev in celo aktivistov poskušala podjetja usmeriti proti bolj trajnostnemu poslovanju, češ da ta prinaša konkurenčno prednost in posledično višje profite. Morda je bil to prvi pravi korak, morda ne. Dejstvo pa je, da ta pristop ni več zadosten, ker ne omogoča prepoznavanja vloge, ki jo ima vsak med nami in vsako podjetje v družbi.
Menim, da se slovenska podjetja tudi v primerjavi z najprodornejšimi globalnimi podjetji precej dobro zavedajo pomena trajnosti ter trajnostnega poslovanja, kar se vse bolj neposredno kaže v njihovem poslovanju, njihovih izdelkih in storitvah. Menim, da smo sploh pri slednjem v zadnjih letih v Sloveniji in tudi širši regiji precej napredovali, in upam, da je k temu pripomogla tudi naša šola.
Kako je tehnološki napredek povezan s trajnostnim poslovanjem? Kje se stikajo največji svetovni izzivi in tehnične inovacije?
Res se zdi, da sta danes dve najmočnejši gonilni sili sprememb oziroma poslovne preobrazbe prav digitalizacija in trajnost, povezava obeh pa lahko ustvarja potencialno izjemno preobrazbeno moč, ki bo prinesla velike spremembe v menedžerske prakse, podjetja in seveda širšo družbo.
Povezava digitalizacije in trajnostnega razvoja v podjetjih in družbi ponuja podjetjem priložnosti in izzive znotraj njihovih organizacij in tudi onkraj njihovih meja. Podjetja uporabljajo digitalna orodja za mapiranje svojega okoljskega odtisa in ocenjevanje vpliva okoljskih sprememb na svoje poslovanje. Širše družbene vplive te integracije, vezane na polje delovanja trga, pa lahko gotovo razberemo v znatnih spremembah v delovanju finančnih ustanov, pri vprašanjih urbanizacije ter porabe, izražene v povpraševanju po trajnostnih in digitalnih izdelkih ter storitvah.
Potem je treba spomniti na to, da digitalne tehnologije sicer pripomorejo k trajnostnim inovacijam, vendar hkrati pomenijo tudi nove izzive v obliki ranljivosti, kot sta kibernetski kriminal in negativni vpliv na zasebnost posameznikov.
Kje so v te zgodbi slovenska podjetja in slovensko poslovno okolje?
V Sloveniji se zelo dobro zavedamo pomena družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja, hkrati pa imamo, zahvaljujoč dobremu izobraževalnemu sistemu, vrhunske kadre, ki se lahko spopadejo s tehnološkimi in družbenimi izzivi.
Ravno tehnologija in družba pomenita še eno zanimivo presečišče, ki nam daje zelo jasne signale, kam moramo usmeriti svoja prizadevanja. Gre namreč za dve polji, ki sta močno povezani s pojmom inoviranja. A ni inovacij brez kreativnosti in ni kreativnosti brez raznolikosti – sektorjev, izkušenj, znanj in ljudi.
Zaradi rastočih okoljskih izzivov ter vse večje ekonomske obremenitve gospodinjstev bodo morala najrazličnejša podjetja igrati naprednejšo vlogo pri spodbujanju in soustvarjanju odpornejših skupnosti, vključno s spremembami v obsegu in obliki sodelovanja z drugimi deležniki – pomembno vprašanje torej za voditelje prihodnosti – kako preseči navidezni konflikt interesov med različnimi deležniki in razviti bolj vključujoče in participativne odnose ter delovanje.
Kako boste člani komisije za nagrado nemškega gospodarstva ocenjevali prijavljena podjetja? Na kaj boste kot žirantka najbolj pozorni?
Digitalizacija vključuje številne priložnosti in tveganja, zato si morajo podjetja, ki želijo biti uspešna v digitalni preobrazbi, prizadevati ne le za stroškovno učinkovitost, ampak tudi za družbeno in okoljsko odgovorno poslovno ravnanje. Člani komisije bomo na tem mestu ocenjevali, ali je strategija družbene odgovornosti vključena v strategijo podjetja in kako. Ali ima podjetje sistem za preverjanje učinkovitosti strategije družbene odgovornosti. Kateri ukrepi (gospodarski, družbeni in okoljski) so sprejeti za dosego ciljev družbene odgovornosti. Pa tudi poročanje podjetij o dosežkih družbene odgovornosti prek finančnih in nefinančnih kazalnikov. Poleg navedenega pa nas bodo zanimali tudi primeri dobrih praks in inovativnih projektov, povezanih s trajnostnimi poslovnimi modeli, ustvarjanjem trajnostne vrednosti, krožnim gospodarstvom, biotsko raznovrstnostjo, ravnanjem z odpadki in s tehnološkim razvojem.
Ali opažate, da se je kakovost prijav skozi leta dvignila? Imajo podjetja, ki se zdaj potegujejo za nagrado, več pokazati?
Nagrado nemškega gospodarstva podeljujejo že od leta 2014, IEDC – Poslovna šola Bled pa pri projektu sodeluje od leta 2019, ko se je Slovensko-nemška gospodarska zbornica odločila definirati projekt v skladu z načeli trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti. Merila so bila vsa ta tri leta zahtevna, tako da so potem nekako s svojimi zahtevami tudi definirali kakovost prijav. Člani strokovne komisije smo bili večinoma zelo pozitivno presenečeni, saj so prijavljena podjetja vedno zelo natančno in skrbno izpolnjevala prijave, tem pa dodajala še konkretne priloge in opise. Lahko rečem, da je bilo vsako leto izjemno težko izbrati naprej tri finaliste in potem še zmagovalca. Spodbudno je, kako močno so v slovenskih podjetjih, pa tudi v tujih podjetjih, ki delujejo v Sloveniji, v delovanju in njihovih proizvodih oziroma storitvah navzoča trajnostna načela in zavest družbene odgovornosti. Iz leta v leto se vidi, da je takšnih podjetij vse več, kar je dobra novica za Slovenijo – tudi v povezavi z evropskim zelenim dogovorom.
