Laži osamosvojitve (15): »Milošević ni imel pojma, da sem predlagal umik vojske iz Slovenije!«

Pred tridesetimi leti je bila na današnji dan sprejeta zelo pomembna odločitev –, da JLA v treh mesecih zapusti ozemlje Slovenije.

V Sloveniji se pogosto navajajo netočna dejstva o tem, kako zelo naj bi Srbija nasprotovala slovenski osamosvojitvi.

Srbija sicer ni želela razbijanja Jugoslavije, vendar v zadnji fazi razpada države ni aktivno preprečevala odcepitve Slovenije, kot bi bilo mogoče sklepati na podlagi enostranskih interpretacij dogodkov tistega časa, v katerem Srbi nastopajo v vlogi »slabih fantov.«

Resnica je drugačna in bolj zapletena, toda odločitev o odhodu JLA iz Slovenije je na koncu na predlog srbskega člana predsedstva SFRJ Borisava Jovića sprejelo predsedstvo SFRJ.

Predsedstvo SFRJ je po osemurni razpravi sprejelo sklep (šest glasov za umik, eden vzdržan in eden proti) o umiku JLA iz Republike Slovenije v roku treh mesecev.

Pri tej odločitvi se je vzdržal predstavnik iz BiH Bogić Bogićević, nasprotoval pa ji je hrvaški predstavnik Stipe Mesić, ki je želel, da se  JLA umakne tudi iz Hrvaške.

Pučnik in Janša imata veliko skupnega.
Oba skrajna komunista, neuslišana v njunem skrajnem marksizmu, kradla, nasilna, ločena, in špiclja BND, oba imela nalogo pripeljati Slovenijo pod nemško okupacijo in 1991 povzročit veliko nedolžnih žrtev in veliko materialno uničenje. pic.twitter.com/RMzGU7Ordv

— Anton Peinkiher (@AntonPeinkiher) May 24, 2021

Drnovšek je tedaj v izjavi za medije povedal, da je šlo za psihično najbolj naporno sejo, kar jih je kdaj doživel, da pa se je izplačalo.

Do odločitve je prišlo kljub temu, da je bila pred tem sprejeta Brionska deklaracija, ki je predvidela ponovno uveljavitev jugoslovanskih predpisov na zunanji meji SFRJ.

Danes je znano, da je bilo za odločitev o odhodu JLA iz Slovenije, ki je Sloveniji omogočil popoln nadzor  ozemlja in »efektivno oblast« na njem (kar je eden od pomembnih in nujnih elementov za priznanje državnosti) najpomembnejše stališče - srbskega vodstva.

Ta pacient Janša je tako nesposoben in pokvarjen, da bi Slovenija 1991 bila suverena brez izstreljenega naboja in brez žrtev in ogrožanja, če ga ne bilo na obrambi.
Beograd je Slovenijo že prekrižal 1989 in bi lahko zapustila Jugoslavijo brez konflikta. Janša pa vse zajebal! pic.twitter.com/JpJw6qQV71

— Anton Peinkiher (@AntonPeinkiher) May 24, 2021

Srbsko vodstvo je res želelo zavarovati predvsem območja s srbskim prebivalstvom, ki niso želela iz Jugoslavije, so pa interpretacije, češ da je želelo Veliko Srbijo zelo enostranske, še posebej zato, ker tako ocenjujejo mnogi, ki jih ne moti, da je z odcepitvijo Kosova de facto nastala - Velika Albanija.

In sam Borisav Jović opozarja na dejstvo, da je bil Milošević za Vance-Ovenov načrt za BiH, ki bi razdelil Bosno na ozemeljsko nepovezana področja z različnimi večinami Bošnjakov, Srbov in Hrvatov.

Velika Madžarska, Velika Srbija, Velika Hrvaška, Velika Avstrija, Velika Italija in na koncu še Kozlerjev zemljovid, pa dobimo veliko sranje. Jebala vas vaša psihopatska omejenost. pic.twitter.com/lu1BEIxpFO

— Josef von Mlinaritz podpira galaktično vlado (@meteoriterain) November 2, 2018

Bosanskim Srbom je Milošević celo uvedel sankcije, ker so ta načrt zavračali.

S tem bi bila BiH veliko bolj enotna in se posamezne enote, kot sedaj npr. Republika Srbska ne bi mogle tako enostavno odcepiti, kot se lahko sedaj.

To je bilo ravnanje, popolnoma nasprotno z idejo združevanja vseh Srbov v eno državo, kar simplicistično propagirajo uradni slovenski vladni zgodovinarji.

Dan ZMAGE!https://t.co/Q82DrgijHO

— Janez Janša (@JJansaSDS) July 18, 2021

O tem, da »Slovenija lahko gre, toda to ne velja za Hrvaško« je že januarja istega leta srbski voditelj Slobodan Milošević dejal Milanu Kučanu, srbska politika pa je Sloveniji tudi med spopadi junija in julija pomagala s tem, da je z naklonjenostjo spremljala upore staršev v Srbiji, ki so zahtevali vračanje družinskih članov, njihovih otrok in rekrutov nazaj v Srbijo in iz Slovenije.

Zato je povsem neresno, da 18. julij Janez Janša celo danes razglaša za dan zmage.

In če je res bil, to nikakor ni bil dan zmage orožja in nasilja, ki je bilo poraženo z Brionsko deklaracijo, s katero so bile izničene vse enostranske osamosvojitvene poteze Slovenije.

Šlo je za diplomatsko zmago, ki je onemogočila nadaljevanje spopadov v Sloveniji.

Če bi slovenska TO in policija res premagali JLA, potem bi Brionska deklaracija morala biti kapitulacija JLA - toda to zagotovo ni bila, saj so znova začeli veljati prej razveljavljeni jugoslovanski predpisi.

In to ne samo za tri mesece - ta rok je bil določen zgolj za delovanje misije Evropske skupnosti, v Sloveniji pa se to interpretira tako, kakor da so bili ukrepi slovenskih oblasti zgolj zamrznjeni za tri mesece, o čemer pa v Brionski deklaraciji ni niti besede.

Trimesečni rok za odhod JLA se je tako ugodno skladal z rokom iz Brionske deklaracije in slovenski politiki omogočil reinterpretacijo dogodkov tako, da je bilo videti, kakor da so slovenske obrambne sile premagale JLA in same dosegle njen umik iz Slovenije.

V resnici pa to nikoli ni bilo zelo sporno, o nekoliko daljših rokih odhoda JLA (do leta 1993!) so se slovenski politiki z vodstvom JLA in zvezne vlade pogajali že pred razglasitvijo neodvisnosti.

Pri tem pa je bilo ključno stališče Srbije.

Kdaj pa je sds delala,v dobro slovenije,ta stranka gleda samo na svojo rit,se vedno ko je bila na oblasti sds je Slovenija potrebovala kar nekaj let da se je pobrala iz dreka v katerem jo je ta stranka zapustila

— stanko vrsic (@StankoVrsic) May 18, 2021

Kako zelo so bili v Srbiji prepričani, da Slovenija lahko odide svojo pot, pa čeprav se z enostransko odcepitvijo niso strinjali, pa kaže zanimivo novo dejstvo, ki ga je nedavno prvič razkril tedanji član predsedstva SFRJ Borisav Jović.

Jović je v pogovoru treh nekdanjih članov nekdanjega predsedstva SFRJ za srbske medije opisal, kako je vodstvo JLA pred razpadom želelo dobiti podporo za rušenje »separatističnih« vodstev republik, toda za to nikoli niso dobili podpore predsedstva SFRJ.

Jović je svojemu nekdanjemu »kolegu« Stjepanu Mesiću dejal naslednje: »Oni iz vojske so želeli spremeniti vodstvo Hrvaške in vse vrniti v enostrankarski sistem misleč, da bodo tako rešili Jugoslavijo. Jaz sem jim govoril – ne morete vi večno obdržati oblast tam. Ko bodo nove volitve, bodo izbrali še hujše kot so ti sedaj in isto velja za Slovenijo. In tega ne moremo narediti. Oni so to delali, ne da bi mi to absolutno vedeli in za tem je bila veliko večja ideja, kot ti to misliš. Ideja je bila, da vas vse pobijejo in vas zrušijo. Vse? Razumeš?! Kar pa se Slovenije tiče, Milošević ni imel pojma, da sem jaz predlagal umik vojske iz Slovenije. O tem je molčal, nič mi ni rekel. Zakaj? Zato ker smo mi zmeraj smatrali, da lahko Sloveniji pustimo oditi.«

Zakaj torej sploh spopadi in kri v Sloveniji leta 1991?

Ne mi govorit kaj se je dogajalo, ker sem živel 50m od vojašnice. Vem, da smo 2x leteli v klet zgodilo se ni nič. Tanki in ostala mašinerija so potem v dolgi koloni zapustili vojašnico brez izstreljenega naboja. Vojna in vso uničevalno moč le te, so imeli Hrvati in Bosanci.

— Bojan Fabjan (@FabjanBojan) July 4, 2021

Zakaj do uveljavitve plebiscitne odločitve ni prišlo miroljubno, s pogajanji?

Komu so bili spopadi in nasilje v interesu, če ne jastrebom z obeh strani, slovenske in JLA, med katerimi pa le tisti slovenski še danes vladajo?

O povsem neodgovornih zahtevah Janeza Janše iz junija in julija leta 1991, ko je zahteval celo frontalne napade na vojašnice JLA pa je bilo napisanega že dovolj, da je danes popolnoma jasno, da je v Sloveniji predvsem Janša tedaj zahteval in tudi dobil kri - rekrutov JLA in slovenskih policistov in teritorialcev.

Mnogi so življenja izgubili povsem nepotrebno in bili nato celo predstavljeni kot agresorji, na primer pilot Toni Mrlak, ki je letel v neoboroženi Gazeli.

Tako je lahko Janez Janša zgradil lažen mit o vojaški zmagi, v kateri še danes igra glavno vlogo.

V Sloveniji se danes kot najpomembnejši razlogi za uspešen nastanek Slovenije kot neodvisne države izpostavljajo vojaški razlogi, domnevna zmaga TO in policije v spopadih z JLA ter številni drugi razlogi, pozablja pa se prav na najpomembnejši razlog: pozitivno vlogo, ki so jo imele ostale republike SFRJ, predvsem pa Srbija, pri nastanku Slovenije.