Več kot 140 medijev z vsega sveta, ki so povezani v Mednarodni konzorcij raziskovalnih novinarjev (ICIJ), je pet let po razkritju tako imenovanih panamskih dokumentov prišlo na dan z novimi dognanji o tem, kako bogati posamezniki, mafijci in vplivni politiki premoženje in posle skrijejo tako, da prek slamnatih podjetij iz davčnih oaz investirajo v drage nepremičnine. Pandorini dokumenti, kot se ta novi projekt imenuje, razkrivajo 130 milijard evrov premoženja in njihove lastnike, kar je omogočil neznani vir, ki je medijem iz ICIJ poslal 12 milijonov dokumentov iz obdobja 1996–2020, s katerimi se je potem več kot eno leto ukvarjalo 600 novinarjev iz 117 držav, tudi iz Slovenije.
To so dokumenti, povezani s štirinajstimi družbami, ki se ukvarjajo z ustanavljanjem slamnatih podjetij v davčnih oazah, kot so Britanski Deviški otoki, Dubaj, Singapur, Panama, Ciper ali Sejšeli. Med več tisoč lastniki teh slamnatih podjetij je tudi 35 nekdanjih in sedanjih voditeljev držav, navajajo v ICIJ: češki premier Andrej Babiš, nekdanji britanski premier Tony Blair, novi libanonski premier Najib Mikati in njegov predhodnik, jordanski kralj Abdulah II., črnogorski predsednik Milo Đukanović, več afriških in latinskoameriških voditeljev…
Babiša so dokumenti »doleteli« tik pred volitvami
»Boriti se moramo proti zlorabam davčnega sistema,« je govoril Blair, ko je prevzel vodenje laburistične stranke leta 1994 in ostro nastopil proti davčnim oazam. Leta 2017 pa se je prek slamnatih podjetij izognil plačilu davka v višini 340.000 funtov (380.000 evrov) za luksuzno hišo v najbogatejšem delu Londona, ki je stala 7,3 milijona evrov, navajajo v ICIJ.
Pandorini dokumenti so velik udarec za 67-letnega češkega premierja Babiša, saj samo nekaj dni pred parlamentarnimi volitvami, ki bodo ta petek in soboto, kažejo, da je slamnata podjetja uporabljal za nakup vil in graščin v Franciji, ki jih pred leti ob vstopu v politiko ni prijavil. Babiš je dejal, da ni storil ničesar nezakonitega in da gre za poskus vplivanja na volitve.
Washington Post je poročal, da je črnogorski predsednik Đukanović odprl dva sklada zase in za sina na Britanskih Deviških otokih. Đukanović je dejal, da je to storil v času, ko ni bil na javni funkciji (bil pa je predsednik vladajoče Demokratične stranke socialistov). Srbski Krik je poročal, da je imel finančni minister Siniša Mali prek podjetij v davčnih oazah v lasti 24 stanovanj ob bolgarski obali, ki jih je kasneje prodal.
Pandorini dokumenti veliko govorijo o ljudeh iz najbližjega kroga ruskega predsednika Vladimirja Putina. Svetlana Krivonogik, denimo, je leta 2003 – dva meseca po rojstvu sina, ki naj bi bil Putinov otrok – v Monaku prek slamnatega podjetja kupila stanovanje za 3,6 milijona evrov, čelist Sergej Roldugin, Putinov prijatelj, ima prek sedmih slamnatih podjetij premoženje v vrednosti 1,7 milijarde evrov, navaja Washington Post. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je dejal, da ne bodo odprli preiskave, ker ni jasno, za kakšne informacije gre, in ker niso dovolj podrobne.
Jordanski kralj Abdulah je prek slamnatih podjetij za več sto milijonov evrov kupoval nepremičnine v ZDA in Veliki Britaniji. Pri tem je hotel prikriti bogastvo tako pred svojim ljudstvom kot pred zahodnimi posojilodajalci.
Imeti denar v davčnih oazah samo po sebi ni nezakonito
S takšnim skrivanjem premoženja je večina omenjenih oblastnikov hotela tudi preprečiti, da bi jim doma v sodnem postopku odvzeli nepošteno pridobljeno premoženje, navaja ICIJ. Davčne oaze torej ne varujejo le pred davki, ampak tudi pred zakonom in sodniki.
V sedanjem razkritju so tudi preprodajalci orožja in mamil, kot je Raffaele Amato iz neapeljske camorre, obtožen dvanajstih umorov, ki je slamnato podjetje potreboval za nakup zemlje v Španiji. V Mehiki je verski red, ki so ga umazali spolni škandali, na tak način skril več sto milijonov evrov, preden bi se lahko denar uporabil za odškodnine žrtvam.
Pri vsem tem pa samo dejstvo, da ima nekdo premoženje v takšnih slamnatih podjetjih v davčnih oazah, običajno ni nezakonito. Po nekaterih ocenah je tam za 8000 milijard evrov premoženja.
