Umrl je režiser Carlos Saura
V starosti 91 let je danes umrl priznani španski filmski režiser Carlos Saura, ki je v 60. letih prejšnjega stoletja pritegnil svetovno pozornost s svojimi kritikami Francove diktature, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Poleg Luisa Bunuela in Pedra Almodovarja ga pogosto označujejo za enega izmed velikanov španske kinematografije.
»Umrl je danes na svojem domu v starosti 91 let, obkrožen s svojimi najdražjimi,« je Španska filmska akademija zapisala na Twitterju in ga opisala kot enega najpomembnejših filmskih ustvarjalcev v zgodovini španske kinematografije.
Saura se je rodil 4. januarja 1932 v mestu Huesca na severovzhodu države. Znan je bil po svoji »nenehni dejavnosti« in »ljubezni do svoje obrti, ki se je nadaljevala do zadnjega«. Njegov najnovejši film je v španske kinematografe prišel šele pred enim tednom.
Umrl je le dan pred podelitvijo častne nagrade goya, španskega ekvivalenta oskarjem, ki so mu ga nameravali podeliti za njegovo dolgoletno kariero.
»Odšel je Carlos Saura, filmski ustvarjalec, fotograf, scenograf in vsestranski umetnik,« je tvitnil minister za kulturo Miquel Iceta. Dodal je, da je Saura v karieri prejel »vse nagrade, ki si jih je mogoče zamisliti«.
V svojih zgodnjih letih se je osredotočal na zla družbe, mednarodno priznanje pa je prvič dobil s filmom Lov (1966), kritiko režima diktatorja Francisca Franca, za katerega je prejel drugo največjo nagrado na filmskem festivalu v Berlinu - srebrnega medveda.
Po koncu diktature s Francovo smrtjo leta 1975 se je osredotočil na svojo ljubezen do glasbe in plesa v trilogiji dramsko-glasbenih filmov, ki je nastala v 80. letih: Krvava poroka, Carmen in El amor brujo.
Številni kritiki sicer menijo, da je njegovo najboljše delo film Cria Cuervos iz leta 1975, alegorija diktature, ki je dušila njegovo državo do istega leta in je leto pozneje prejela veliko nagrado žirije v francoskem Cannesu.
V pol stoletja delovanja je Saura režiral približno 50 filmov in bil za mnoge tudi nagrajen. Za film Carmen na glasbo iz istoimenske opere Georgesa Bizeta je prejel britansko bafto, za film Deprisa, deprisa zlatega medveda v Berlinu, za film Sestrična Angelica nagrado žirije v Cannesu. Evropska filmska akademija mu je leta 2004 podelila nagrado za življenjsko delo.
