'Reformacija je utrla pot slovenskemu jeziku, kulturi in narodni samobitnosti'

Ob današnjem dnevu reformacije bodo po vseh evangeličanskih cerkvah potekala bogoslužja, v cerkvi v Puconcih pa bo ob 10. uri bogoslužje, ki ga bo vodila duhovnica Katja Ajdnik, prenašala pa tudi Televizija Slovenija, je povedal škof slovenske evangeličanske cerkve Leon Novak. Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar je že v dneh pred praznikom organiziralo proslave po svojih podružnicah po celotni Sloveniji, danes pa vabi tudi Trubarjeva domačija v vasi Rašica, ki bo obiskovalce sprejemala med 9. in 17. uro. Na domačiji bo organizirano vodenje Trubar in čas, na voljo bodo še različne delavnice.

V ljubljanskem Cankarjevem domu pa bodo uprizorili stripovski stand up Reformatorji na odru, s katerim bodo spomnili na avtorja prve slovenske slovnice in prvega celotnega prevoda Biblije v slovenščino, Adama Bohoriča in Jurija Dalmatina. Predstava, ki je nastala po stripu Boštjana Gorenca - Pižame, je premiero doživela ob praznovanju reformacije leta 2021.

Osrednja državna proslava ob prazniku je bila v ponedeljek v gledališki in koncertni dvorani v Lendavi. Osrednja govornica je bila predsednica republike Nataša Pirc Musar. Umetniški del, ki sta ga oblikovala režiser Primož Ekart in scenarist Dušan Šarotar, je posebno pozornost namenil 300-letnici rojstva Štefana Küzmiča, ki je Novo zavezo prevedel v prekmurščino.

Premierjeva poslanica

Premier Robert Golob je v svoji poslanici ob današnjem prazniku zapisal, da je pred pol tisočletja duh reformacije preplavil Evropo in ustvaril temelje novega družbenega razvoja. V ospredje je postavil človeka kot posameznika in njegovo svobodno voljo ter predlagal drugačen, nedogmatičen, predvsem pa pristen in iskren odnos do vere. Bistveno sporočilo reformacijskega gibanja je bilo strnjeno v temeljne zahteve: da se reformirata cerkev in posvetna oblast, čemur mora slediti prenova duhovnega življenja, posameznik pa naj svobodno presoja o družbenih vrednotah, poišče lastno pot do boga in si suvereno oblikuje življenje v družbeni skupnosti, ne da bi ga pri tem ovirali cerkvena dogma in posvetna diktatura. Podobna vprašanja si postavljamo še danes, najsi gre za vključevanje in strpnost do drugih, človekove pravice v času nasilja, zlasti pa vprašanja o pomenu kulture naroda in kulturnega ustvarjanja v času cenzur in vojn.

"Reformacija je utrla pot slovenskemu jeziku, kulturi in narodni samobitnosti. Uvrstila nas je med narode, ki svoje misli in znanje zapisujejo v lastnem knjižnem jeziku ter razvijajo kulturno bogastvo, ki ga od leta 1550 pooseblja v slovenskem jeziku zapisana knjiga. Pogum Primoža Trubarja, Jurija Dalmatina, Sebastjana Krelja, Adama Bohoriča in drugih je moč slovenske besede vtkal v zapise in knjižne opuse, ki danes odpirajo poti novim kulturnim ustvarjalkam in ustvarjalcem. Kot narod in mislečo skupnost nas opredeljuje ljubezen do kulture, knjige in našega jezika," je še dodal.

Slovenska knjiga je temelj naše rasti v odgovorno družbo, temelječo na znanju, strpnosti in spoštovanju. To smo po Golobovih besedah nedavno pokazali na 75. Frankfurtskem knjižnem sejmu, kjer je bila Slovenija častna gostja. Z bogatim programom smo predstavili slovensko ustvarjalnost, intelektualno misel in pomen književnosti v naši kolektivni zavesti. Na pomen knjige v kontekstu vojne je v Frankfurtu opozoril tudi Slavoj Žižek, ki pravi, da so danes knjige potrebne bolj kot kadar koli, saj "brez njih ni rešitve za grozljivo vojno v Gazi".

"Naj vas ob današnjem prazniku spremljata knjiga in z njo misel, da sta vednost in kultura nosilna stebra nacionalne suverenosti, družbene solidarnosti, odprtosti in posameznikove svobode," je zaključil Golob. 

Vrečko: Pomembno je, da si vzamemo čas za poglobljeno branje in razumevanje prebranega

Ministrica za kulturo Asta Vrečko je v video nagovoru ob dnevu reformacije poudarila, da so reformatorji s svojim delovanjem odločilno prispevali k takratni demokratizaciji dostopa do vedenja in znanja. Prve tiskane knjige v slovenskem jeziku in s tem razvoj slovenske slovnice in slovenskega knjižnega jezika, vse to so v 16. stoletju dosegli reformatorji, ki se jih spominjamo na današnji dan, je spomnila. Kot je dejala, je bilo pisati v slovenskem jeziku dejanje poguma. Izražati se v nacionalnem jeziku še danes žal ni samoumevno vsem, dostop do vedenja in znanja pa ostaja ena temeljnih človekovih pravic, je dodala.

Ministrica je izpostavila tudi, da je bila letos Slovenija častna gostja Frankfurtskega knjižnega sejma. "Slovensko gostovanje lahko razumemo kot zmago slovenske besede nad vsemi zgodovinskimi poskusi izbrisa naše kulture, jezika in naroda," je poudarila in dodala, da smo na sejmu predstavili tudi ljubljanski manifest branja na višji ravni.

"V današnjem svetu, ko so vse informacije tako rekoč na dosegu roke, je še toliko bolj ključno, da si vzamemo čas za poglobljeno branje in za razumevanje prebranega. Le tako lahko zares razumemo raznolikost ter kompleksnost sveta in družbe," ugotavlja ministrica. Ob dnevu reformacije je tako vsem zaželela, da najdejo in si vzamejo čas za branje.

Reformacija kot versko, kulturno in politično gibanje se je začela 31. oktobra 1517, ko je nemški menih in profesor za biblijsko teologijo Martin Luther na vrata cerkve v Wittenbergu obesil 95 tez, v katerih je zahteval prenovo Cerkve. Ena od idej reformatorjev je bila, naj bodo verske knjige v ljudskem jeziku, to pa je pomembno vplivalo na razvoj književnosti.

V tem času je nastala prva knjiga v slovenskem jeziku – Katekizem, ki jo je leta 1550 napisal Primož Trubar (1508–1586) in ji nato dodal še Abecednik. Dan reformacije kot državni praznik v Sloveniji praznujemo od leta 1992. Z njim se tako spominjamo obdobja, ko smo dobili prve tiskane knjige.