Evropski odgovori na krize

Praznovanje obletnice zmage nad fašizmom in nacizmom ter obletnice nastanka prvih zametkov Evropske unije poteka ob negotovem pričakovanju, kaj prinaša prihodnost. Pri marsikom morda tudi ob nekoliko večjem zavedanju, da mir in blaginja nista dana enkrat za vselej. Čez noč ju lahko izgubimo.

Kljub neštetokrat ponovljenim besedam “nikoli več” je del Evrope spet v vojni. Dogajanje v Ukrajini postavlja tudi najbolj kritične državljane držav članic EU v položaj, ko morajo priznati, da imamo nekaj, česar se drugi bojijo. Imamo demokracijo. Imamo pravico govoriti, povedati svoje mnenje, na demokratičnih volitvam izstaviti račun svojim političnim voditeljem, podpirati in se upreti, hvaliti in nergati. Morda je prav svoboda pritoževanja povzročila, da smo v Evropski uniji nehali ceniti pozitivne stvari, kot so prost pretok ljudi, blaga, storitev in denarja.

Dogajanje v Ukrajini postavlja tudi najbolj kritične državljane držav članic EU v položaj, ko morajo priznati, da imamo nekaj, česar se drugi bojijo. Imamo demokracijo.

Migrantska kriza nam je pokazala, kako močan magnet za ljudi iz tretjih držav je blaginja, ki jo na temelju demokracije uživamo v EU. Ta in covid kriza sta nam sicer tudi odtegnili pravico do prostega čezmejnega gibanja. Krize, pred migrantsko še finančna in gospodarska, so okrepile evroskepticizem in utrle pot brexitu.

Po odhodu Združenega kraljestva ter ob soočenju s covidom in ruskim napadom na Ukrajino se zdaj vendarle zdi, da je EU strnila svoje vrste in se že nekajkrat enotno odzvala na dogajanje. Imamo, denimo, načrt za okrevanje po covidu-19, zdaj pa še enotne sankcije proti Rusiji. Demokracija kot takšna zdaj končno dokazuje, da se zna odzivati na krize, bi lahko rekli.

Bo tako tudi ob zaostrovanju sedanjih in pojavu novih kriz? Se bo Evropska unija znala odzvati na napetosti na nikoli mirnem Balkanu? Bo zmogla ostati enotna pri iskanju odgovorov na energetsko krizo, ki je v poletnih mesecih sicer še ne bomo zelo čutili? Se bo prav odzvala na prehransko krizo, ki bo postala očitna konec poletja in jeseni, ko bo treba žitnice napolniti s svežim pridelkom? Bo znala ohraniti varnost? Trezno razpravo med vzhodnimi in zahodnimi pogledi na vladavino prava? Bo ob vseh drugih težavah ohranila fokus tudi na okoljski krizi, ki bo po pričakovanjih znanstvenikov vedno hujša?

Politični predstavniki ugotavljajo, da bi bile za soočenje z izzivi potrebne tudi institucionalne spremembe ter spremembe v pogodbah o delovanju Evropske unije. Iskanje soglasja za takšne posege mora biti premišljen proces, sicer lahko nastane še kakšna dodatna kriza med državami članicami.


Preberite še


Najbolj brano