Do leta 2030 širitev EU: 'Vključevanje novih članic ne bo lahko'

"Če želimo biti kredibilni, moramo govoriti o časovnici. Govoriti moramo o svoji domači nalogi. Pri pripravi strateške agende EU si moramo postaviti jasen cilj. Prepričan sem, da moramo biti do leta 2030 na obeh straneh pripravljeni na širitev," je poudaril v uvodnem nagovoru na 18. BSF.

"Vključevanje novih članic ne bo lahko, to vemo vsi. Vplivalo bo na naše politike, programe in proračun. Zahtevalo bo politične reforme in veliko političnega poguma," je povedal. Med drugim je poudaril, da bo treba pospešiti postopke odločanja v EU.

Da se bo blaginja v novih članicah približala blaginji v obstoječih, bo potrebnih veliko finančnih sredstev, je opozoril. Številne članice, ki so trenutno neto prejemnice iz proračuna EU, pa bodo postale neto plačnice. "Zato moramo delati na tem, kako bomo opravili ta kompleksen prehod," je dodal.

Po njegovih besedah bo treba še pospešiti tudi postopke odločanja v EU, da bo večja EU lahko učinkovito in pravočasno sprejemala pomembne odločitve. Izrazil je nasprotovanje temu, da bi povsem odpravili odločanje s soglasjem, saj je to pomembno za enotnost Unije. Obenem je poudaril, da je enotnost mogoče ohraniti tudi s t. i. konstruktivnim vzdržanjem ali z uporabo kvalificirane večine.

Predstavnikom kandidatk, ki se udeležujejo foruma, pa je Michel dejal, da bodo morale njihove države delati na področjih vrednot, vladavine prava, neodvisnosti sodstva, boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu.

Nasloviti bodo morale tudi nerazrešena regionalna in dvostranska vprašanja. "Sodelovanje brez sprave ni možno. In naj jasno povem: V EU ni prostora za pretekle konflikte," je poudaril.

Prav tako je treba po njegovem mnenju preprečiti, da bi države po vstopu te konflikte uporabljale za blokado svojih sosed pri približevanju EU. Predlaga, da bi v pristopne pogodbe vključili posebno določbo, namenjeno preprečevanju blokiranja.

"Naj z vami delim še osebno prepričanje. Bistvo širitve niso postopki, ocene, pogajanja in pogodbe. Bistvo širitve so ljudje, prihodnost naših otrok in usoda Evrope. Zagotoviti moramo torej, da osvojimo njihova srca," je poudaril Michel.

Dejal je, da bodo voditelji EU o pripravah na prihodnje širitve govorili na prihodnjih zasedanjih. Prva priložnost za to bo že neformalni vrh v španski Granadi v začetku oktobra. Konec oktobra bo v Bruslju potekalo redno zasedanje Evropskega sveta. Znova se bodo sestali sredi decembra, ko bo poleg vrha EU potekalo še skupno zasedanje voditeljev Unije in držav Zahodnega Balkana, je napovedal predsednik Evropskega sveta.

Širitev Evropske unije je po ruski invaziji na Ukrajino februarja lani znova postala ena od njenih glavnih geopolitičnih prioritet. Ukrajina in Moldavija sta junija lani prejeli status kandidatk, Gruziji pa so voditelji članic Unije zagotovili evropsko perspektivo. Napredek teh držav je dal zagon tudi približevanju držav Zahodnega Balkana Uniji, kar je tudi letos ena od osrednjih tem razprav na BSF.