Torek, 7. 12. 2021, 14.20
2 meseca
Pomen trajnostne gradnje pri zmanjšanju ogljičnega odtisa
Potratne evropske stavbe na nujni dieti
Zaradi omejenih energetskih virov na našem planetu se moramo spopasti tudi z izzivi trajnostne gradnje, saj so evropske stavbe odgovorne za polovico rabe energije in 40 odstotkov emisij toplogrednih plinov, ki povzročajo segrevanje ozračja. Način gradnje in materiali vplivajo tudi na udobnost bivanja, saj v stavbah preživimo skoraj 90 odstotkov časa.
Kar 28 odstotkov emisij toplogrednih plinov (TGP) nastaja zaradi rabe energije v stavbah, 11 odstotkov emisij TGP pa je t. i. vgrajenih emisij, povezanih z graditvijo stavb.
Za blaženje podnebnih sprememb in za zdravo ter kakovostno bivanje je zato nujno treba poskrbeti za učinkovito rabo energije v stavbah in preiti na obnovljive vire energije.
"Trajnostna gradnja je gradnja, pri kateri ne zasledujemo le trenutnih uporabnikovih prioritet in kratkoročnih investitorjevih ekonomskih interesov, pač pa tudi skrbno pretehtamo, kaj se bo s stavbo dogajalo v njenem celotnem življenjskem ciklu in kako bo to vplivalo na človeka, kakovost bivanja, stroške in okolje. S trajnostnimi materiali in tehnologijami bomo zmanjševali vpliv gradenj na podnebne spremembe," je povedala izr. prof. dr. Marjana Šijanec Zavrl, vodja Centra za bivalno okolje, gradbeno fiziko in energijo na Gradbenem inštitutu ZRMK, ter dodala, da moramo razmišljati o tem, da po izteku življenjske dobe stavba in njene komponente ne smejo predstavljati odpada, temveč surovino za nove reciklirane proizvode.
Sodelujte v nagradnem kvizu
Preverite, kako bi se odrezali v kvizu o odgovornem ravnanju z okoljem, in se potegujte za stekleničke za vodo (dopper).
Stekleničke imajo pomembno sporočilo za vse, ki skrbite za okolje, saj so narejene iz plastike, najdene v oceanih.
Trajnostno: upoštevati življenjske cikle materialov in stavbe
Kakovost notranjega okolja je odvisna od kakovosti zraka v zaprtih prostorih, nizke ravni hrupa, svetlobnega in toplotnega ugodja.
Trajnostna gradnja pomeni, da pri prenovi in gradnji izbiramo gradbene materiale in proizvode s čim manjšim ogljičnim odtisom. Torej takšne materiale, ki jih izdelamo s čim manjšo porabo energije. Tako na primer Eko sklad od leta 2010 v primeru zamenjave zunanjega stavbnega pohištva spodbuja samo vgradnjo lesenih oken. Pri pozivih za subvencije za skoraj ničenergijske hiše pa je spodbuda višja, če so izolacijski materiali naravni in če za gradnjo uporabimo več lesa.
Ne gre samo za to, da želimo doseči energijsko učinkovitost, ampak gre za življenjski krog vgradnih izdelkov in materialov. Stavbo gradimo za določeno življenjsko dobo in skladno s tem je smiselno tudi usklajevati življenjske dobe vgrajenih elementov ter stavbe kot celote.
Pri pozivih za subvencije za skoraj ničenergijske hiše je spodbuda višja, če za gradnjo uporabimo več lesa.
Faze življenjskega cikla stavbe zajemajo:
- pridobivanje surovin,
- izdelavo gradbenih proizvodov,
- njihov transport na lokacijo,
- gradnjo,
- fazo uporabe (vključno z vzdrževanjem in prenovo) ter
- fazo ob koncu življenjske dobe.
V okviru integralnega projekta LIFE IP CARE4CLIMATE (2019-2026), ki ga vodi Ministrstvo za okolje in prostor, poteka v sodelovanju GI ZRMK in ZAG tudi Razvoj slovenskih kazalnikov trajnostne gradnje na podlagi prilagoditve meril evropskega okvira Level(s) (Akcija C4.4), prva verzija je že na voljo za testno uporabo na stavbah (www.kazalnikitrajnostnegradnje.si). Ta sistem bo v načrtovanje in gradnjo stavb vpeljal načelo upoštevanja življenjskega cikla in ga bomo lahko pri graditvi stavb množično uporabljali.
Za spodbudo na voljo državna sredstva
Številna prizadevanja zadnjih let v Sloveniji potrjujejo vedno bolj razširjeno zavedanje o pomenu trajnostne gradnje. K uveljavljanju novih konceptov gradnje z različnimi oblikami spodbud pomaga tudi država.
Med spodbujevalnimi programi za uresničevanje državnih politik na tem področju je javni finančni sklad Eko sklad, specializiran za spodbujanje okoljskih naložb in izvajanje okoljske politike, ki jo določajo pristojna ministrstva.
Za občane je trenutno na voljo kar nekaj subvencij, s katerimi lahko pokrijemo od 20 do 60 odstotkov naložbe, in to ne le na področju gradnje. "Naložbe so velikokrat med seboj povezane. Če si nekdo namreč omisli sončno elektrarno na strehi za samooskrbo in poleg tega vgradi še toplotno črpalko, je priročno, če ob tem poskrbi še za električni avtomobil. Trenutno lahko na enem od pozivov občani kandidirajo za subvencije za prenovo in novogradnje za naložbe v rabo obnovljivih virov energije in energijske učinkovitosti v eno- in dvostanovanjskih stavbah ter v stanovanjih v blokih. Gre za menjavo oken, toplotno izolacijo fasade, strehe ali podstrešja, izolacijo tal, kleti, toplotne črpalke, priključitve na daljinsko ogrevanje, energetsko učinkovite prezračevalne naprave, solarne ogrevalne sisteme, kurilne naprave na lesno biomaso, ponekod pridejo v poštev tudi kotli na plin," je povedala Tadeja Kovačič, podsekretarka Eko sklada.
V blokih in stolpnicah, kjer vlogo oddaja upravnik, je subvencije mogoče dobiti za toplotno izolacijo fasade, strehe, tal, za zamenjavo starih kurilnih naprav v skupnih kotlovnicah, za optimizacijo sistema ogrevanja, kar pomeni, da se zamenjajo termostatski ventili, da se hidravlično uravnoteži ogrevalni sistem, in tudi za prezračevalne naprave v skupnih prostorih. Socialno šibki lahko dobijo 100-odstotno povrnitev svojega dela naložbe.
Povprečen znesek subvencije: 2.100 evrov
Lani so na Eko skladu največ ugodnih posojil in subvencij odobrili za naložbe vgradnje toplotnih črpalk za ogrevanje stavb, toplotne izolacije fasad in nakup do okolja prijaznih vozil.
V ospredju so bile tudi energijsko učinkovite kurilne naprave na lesno biomaso in sončne elektrarne za samooskrbo.
Za leto 2020 je povprečen znesek odobrenega posojila za občane znašal približno 14.500 evrov, povprečen znesek subvencije pa 2.100 evrov na osrednjem javnem pozivu, namenjenem eno- in dvostanovanjskim stavbam ter individualnim naložbam v blokih, ter 16.900 evrov na osrednjem javnem pozivu, namenjenem skupnim naložbam v prenovo blokov.
Letos na voljo 16 milijonov evrov za subvencije
Sicer je letos občanom namenjeno do 30 milijonov evrov denarja za posojila ter 16 milijonov evrov za subvencije za ukrepe učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije v stavbah, za električna vozila pet milijonov evrov, za samooskrbo z električno energijo pa deset milijonov evrov.
PREVERI POZIVE:
Javni pozivi za subvencije
Javni poziv za kreditiranje naložb občanov s kreditnimi pogoji
Kako do subvencije?
Na Eko sklad pride v povprečju letno okrog 25 tisoč vlog, od tega jih morajo približno pet odstotkov tudi zavrniti, in sicer pogosto zato, ker želijo vlagatelji dobiti spodbudo za kurilno napravo, za katero dodelitev subvencije na tistem območju skladno z odlokom občine ni dovoljena, saj so mogoče občine tam predvidele druge načine ogrevanja.
PRED IZVEDBO: Občani morajo vlogo za pridobitev nepovratnih sredstev za naložbe v stavbah na nekaterih javnih pozivih (npr. za prenove večstanovanjskih stavb) na Eko sklad oddati pred začetkom izvajanja del, ko naložba še ni izvedena.
PO IZVEDBI: Vlogo za pridobitev nepovratnih sredstev na javnem pozivu za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb (Javni poziv 74SUB-OB19) pa občani oddajo po izvedbi naložbe – ko že razpolagajo z računom in fotografijami izvedene naložbe.
ZA VOZILA: Vlogo za pridobitev subvencije za električna vozila kot fizična oseba oddajo šele po izvedbi naložbe, kot pravna oseba pa nujno pred izvedbo naložbe.
ZA POSOJILO: Vlogo za posojilo je vedno treba oddati pred izvedbo naložbe.
Oglejte si nekaj primerov dobre prakse, ki so dobili sredstva Eko sklada (Foto: Miran Kambič):
Za manj energetske revščine
Zelo aktualne so tudi spodbude za zmanjševanje energetske revščine, za kar so na voljo kohezijska sredstva in sredstva iz Sklada za podnebne spremembe. Občani, ki imajo odločbo centra za socialno delo o denarni pomoči ali varstvenem dodatku in izpolnjujejo tudi druge pogoje javnega poziva, lahko dobijo subvencijo za prenovo hiš, in sicer do 100 % upravičenih stroškov, vendar ne več kot 9.620 EUR (v primeru prenove strehe do 15.000 EUR) in 100-odstotno subvencijo za zamenjavo kotlov na lesno biomaso z novimi kurilnimi napravami.
Posojilo ali subvencija?
Kdaj se je bolje odločiti za posojilo, kdaj pa za subvencijo? "To je povsem odvisno od tega, kaj občan potrebuje in koliko sredstev ima privarčevanih. Za vse naložbe, za katere je na voljo subvencija, je načeloma na voljo tudi ugodno posojilo, kar lahko združite," je povedala podsekretarka Eko sklada.
Obrestna mera posojila, ki je na voljo pri Eko skladu, znaša trimesečni EURIBOR +1,3 odstotka. Odplačilna doba je največ deset let za vse ukrepe, razen za ukrep gradnje ali nakupa skoraj ničenergijskih stavb in obsežnejše obnove stavb. Zanje odplačilna doba lahko znaša do 20 let. Višina posojila je odvisna od posameznega ukrepa.
Kam po nasvet pred začetkom prenove? Na ENSVET.
Občani imajo za ustrezno izvedbo naložbe na voljo pomoč energetskega strokovnjaka, ki ga je priporočljivo obiskati pred začetkom načrtovanja izvedbe.
"Spodbujamo vse, naj pred začetkom del obiščejo eno od naših 60 energetskih svetovalnih pisarn po vsej Sloveniji. Energetski svetovalci, ki se stalno izobražujejo, ponujajo brezplačne, personalizirane nasvete občanom, podjetjem in občinam. Tam lahko vsak dobi prilagojen nasvet – katere naložbe so primerne glede na stanje stavbe ter kakšno je najboljše zaporedje ukrepov, če ne bi šli takoj v celovito prenovo. Tako se lahko izognejo napačnemu vrstnemu redu ukrepov, ki lahko vodi v manjše prihranke pri ogrevanju in hlajenju, predvsem pa v nižjo kakovost bivanja. Svetovalci vsem lahko pomagajo tudi pri izpolnjevanju vloge za Eko sklad," je povedala Tadeja Kovačič.
Eko sklad v okviru projekta LIFE PROJEKT IP CARE4CLIMATE izvaja testiranje novih finančnih modelov za celovite prenove večstanovanjskih stavb. Skupaj z Institutom Jožef Stefan so oblikovali dva nova finančna modela – posojilo, ki se plačuje iz rezervnega sklada, in energetsko pogodbeništvo, ki je trenutno prisotno samo v javnem sektorju. Celovite prenove blokov v Sloveniji potekajo prepočasi, in če bodo ugotovili, da so novi finančni inštrumenti primerni, bodo to vključili v nadaljnjo ponudbo spodbud Eko sklada za bloke.
Projekt LIFE IP CARE4CLIMATE ALIFE17 IPC/SI/000007B je integralni projekt, sofinanciran s sredstvi evropskega programa LIFE, sredstvi Sklada za podnebne spremembe in sredstvi partnerjev projekta.
