Na pogovoru, ki sta ga povezovala režiserka Urša Menart ter režiser in profesor Miran Zupanič, se seveda za uvod ni bilo mogoče izogniti posledicam skoraj enoletne ustavitve financiranja slovenske filmske produkcije. Ker je bila ta del razvojnih programov, ki so zaradi epidemije obtičali v vladni proceduri, Slovenski filmski center (SFC) skoraj vse leto ni mogel črpati odobrenih sredstev ter jih posredovati naprej producentom in posledično ustvarjalcem, čeprav so ti svoje delo že zdavnaj opravili.
»Film Orkester smo snemali od decembra 2019 do februarja 2020, vendar vse do konca leta nismo prejeli pogodbenih sredstev, s katerimi bi lahko poplačali sodelavce,« je denimo pojasnila producentka Petra Vidmar. Ta blokada je povzročila številne stiske med ustvarjalci ter nelikvidnost produkcijskih hiš, je opozoril producent Jožko Rutar. »Ves sistem se je sesul.«
Slab glas je segel daleč
Zastoj, ki ga je režiser Metod Pevec označil kar za »kolektivno travmo za ves slovenski film«, se je nazadnje razrešil na zadnji dan lanskega leta preko protikoronskega svežnja ukrepov, ki je omogočil poplačilo zaostalih obveznosti, kar pa je bila zgolj zasilna rešitev, je še dodal Pevec: »Doživeli smo, da država domnevno ne zna več izplačati denarja, ki ga je na podlagi pogodb dolžna – kar si je bilo težko razlagati drugače, kot da si slovenskega filma ne želi več.« Da država ne plačuje pogodbenih obveznosti, se je hitro razvedelo tudi v tujini, je dodala režiserka in producentka animiranih filmov Špela Čadež. »Za slovenske producente je to zares nevarno, saj ogroža možnosti koprodukcije.« Kulturni minister Vasko Simoniti sicer ni natančneje pojasnil, zakaj kot član vlade ni mogel narediti ničesar za odpravo te blokade, zatrdil pa je, da se »slovenskemu filmu nihče ne želi odpovedati«, ter ponovil, da bo filmu letos namenjenega več denarja kot lani.
Toda zastoja še ni povsem konec: pred dvema mesecema je namreč potekel mandat svetu Slovenskega filmskega centra, vlada pa še vedno ni imenovala novega, zaradi česar – kot je opozorila tudi Urša Menart – ni mogoče posodobiti finančnega in programskega načrta za letos. In posledično nekateri novi projekti spet ne morejo črpati sredstev, razpisi pa čakajo.
Težav še ni povsem konec
Minister je pojasnil, da je glede imenovanja novega sveta »naredil vse, kar je lahko«, Uršula Menih Dokl pa je dodala, da se trudijo, da redno delovanje SFC zaradi tega »ne bi bilo ogroženo«; ministrstvo naj bi zato prevzelo določene naloge sveta in še v tem tednu objavilo nekatere razpise. »Vlada ustvarja težavo, ki jo nato rešuje ministrstvo,« je ugotovil Zupanič. Seveda pa je treba dodati, da je ta »rešitev« povsem nasprotna logiki, zaradi katere je bil SFC kot neodvisna javna agencija sploh ustanovljen.
Filmarji so izrazili tudi nezadovoljstvo nad tem, da ministrstvo pripravlja novi filmski zakon, ne da bi v njegovo oblikovanje vključilo predstavnike krovnih strokovnih organizacij, ki so vselej dejavno sodelovale pri sprejemanju področne zakonodaje. Simoniti je pojasnil, da je bil prvi predlog novega zakona, s katerim so se strinjali tudi deležniki, pripravljen že pred nekaj leti, sedanjo različico pa pripravljajo izbrani strokovnjaki s filmskega področja. »Ko bo predlog končan, pa bo tako ali tako prišel v javno razpravo in bo mogoče podati pripombe nanj.« Med drugim naj bi novi zakon bolj natančno določil zunajproračunske vire financiranja filmov, ravno tako naj bi se filmski studio Viba film priključil SFC, s čimer bi po ministrovih besedah poskrbeli za večjo učinkovitost in vzpostavili »celovit filmski center«. Za konec so filmarji poudarili, da potrebujejo zlasti stabilno okolje, v katerem bodo finančni in drugi okviri delovanja jasni in se ne bodo spreminjali vsakih nekaj let.
