Verjetno najbolj poznana in kontroverzna sestavina kozmetike so parabeni. To so sintetični konzervansi, ki preprečujejo razvoj klic. Že dolgo tega so izbruhnila opozorila, da naj bi povzročali raka, in čeprav jim je kdo tudi odločno stopil v bran, se je pokazalo, kakšno moč imamo kupci. Dandanes boste parabene zasledili le še v redkokateri kozmetiki. Proizvajalci so namreč ugotovili, da lahko zaradi njih izgubijo preveč kupcev. No, ponekod so parabeni sicer še vedno prisotni, in če se spopadate z alergijami ali drugimi kožnimi težavami, morda ne bo škodilo preveriti sestavin svoje kozmetike. Za ljudi z zelo občutljivo kožo je zagotovo najbolje, da se parabenom izogibajo.

PEG (polietilenglukoza)

Ta sintetična snov spada v skupino mikroplastike, kozmetičnim izdelkom pa daje ustrezno konsistenco. Kritizirajo jo pred vsem zato, ker dela kožo prepustnejšo za škodljive snovi in ker prispeva k onesnaževanju okolja z mikroplastiko.

Protibakterijsko

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Zgodil se je preobrat, snema se 4. sezona Botrov

Tudi mi smo mislili, da gre za govorice, trač, morda šalo, a se je izkazalo, da ni tako. Sedaj vam lahko iz prve roke povemo, da v Zaglavah znova brnijo kamere.

V kozmetični industriji v izdelke dodajajo protibakterijske snovi predvsem zato, da preprečijo razvoj bakterij na koži. Najpogosteje so to med, cink, evkalipt, sivka in meta.

Hipoalergeno

Večina izdelkov, namenjenih negi občutljive kože, je hipoalergenih, kar pomeni, da ne vsebujejo snovi, ki bi povzročale alergije – denimo parfuma, eteričnih olj in podobnega. V najslabšem primeru vsebujejo le snovi, ki so le redko ali izjemoma vzrok alergije.

Nekomedogeno

Za nekomedogen izdelek velja, da ne povzroča mozoljev, aken in izpuščajev. Nasprotno pa komedogena sredstva za nego mašijo pore in tako povzročajo nečisto kožo. Med komedogena sredstva spadajo silikoni, PEG, alkohol in tudi nekaj naravnih negovalnih sredstev, kot sta kokosovo maslo in olje pšeničnih kalčkov, ki imata gosto teksturo.

Adstringent

Tako so označeni izdelki, namenjeni preprečevanju mastnega sija kože, povečanih por na koži in kopičenja nečistoč. Zožijo pore, zato je koža lepša, enakomernejša in čistejša. Imajo kratkoročen in dolgoročen negovalni učinek.

Silikon v kremah in šamponih nadomešča negovalna olja ter ustvarja tanek, skoraj neprodušen film na povrhnjici kože ali lasu. V resnici silikon ne neguje, hkrati pa tudi ni škodljiv. Z vodo ga je mogoče povsem sprati. 

Parafin

Dodaja se kremam in balzamom za zaščito zelo občutljive kože, na primer ustnic. Kožo naredi mehko, voljno in sijočo. Vendar lahko na njej ustvari precej debel, nepropusten sloj, torej koža pod balzamom ali kremo s parafinom ne more dobro dihati. Dolgoročno je to lahko zanjo naporno in pušča nezdrave posledice. Za nego občutljive in tanke kože raje uporabljajmo naravne rastlinske maščobe.

Formaldehid

Najpogosteje je v klasični inačici laka za nohte ali v lakih za krepitev nohtov, prav tako je sestavni del konzervansov, ki preprečujejo pojav bakterij. Proizvajalci naravnih negovalnih linij ga izdelkom ne dodajajo, saj obstaja sum, da v večjih količinah povzroča raka. To je vsekakor ena izmed sestavin, ki se jim je dobro izogniti v velikem loku.

Tenzidi

Najdemo jih predvsem v čistilnih sredstvih, saj odstranjujejo umazanijo, ki sicer ni topna v vodi, na primer maščobe. Prepoznamo jih po tem, da se penijo. Čistilna sredstva, ki se močno penijo, lahko čezmerno izsušijo kožo, saj ji odvzamejo preveč naravne maščobe. Uporabljajmo jih v zmernih količinah ali posezimo po izdelkih, ki vsebujejo blažje različice tenzidov: kokosove ali sladkorne.