Projekt, poimenovan Jez velike etiopske renesanse (GERD), bo največja hidroelektrarna v Afriki. Vendar s svojo ambicioznostjo v regiji sproža nesoglasja že od začetka njegovega načrtovanja leta 2011.
Po oceni Abiya današnji zagon predstavlja "začetek nove dobe". "To je dobra novica za naš kontinent in države dolvodno, s katerimi želimo sodelovati," je zapisal na Twitterju.
Etiopski projekt pa skrbi Egipt in Sudan, ki sta močno odvisna od vode v Nilu. Skrbi ju, da bi lahko z jezom Etiopija vplivala na vodostaj reke, kar pa je Abiy zavrnil.
"Kot vidite, bo ta voda ustvarjala energijo, medtem ko bo tekla, kot je tekla doslej, proti Sudanu in Egiptu," je dejal. "Etiopija ne želi škodovati nikomur," je zatrdil in dodal, da je edina želja države zagotoviti elektriko najbolj ranljivim.
Skupno 4,2 milijarde dolarjev oz. 3,7 milijarde evrov vredna hidroelektrarna bo imela več kot 5000 megavatov moči, kar bi več kot podvojilo etiopske kapacitete. V prvi fazi so sicer zagnali le eno od skupno 13 turbin, druga bo sledila v nekaj mesecih. Projekt, ki vključuje 145 metrov visok jez na Modrem Nilu na zahodu Etiopije nedaleč od meje s Sudanom, naj bi v celoti zaključili leta 2024.
V Egiptu sicer s pomočjo Nila zagotavljajo več kot 97 odstotkov vode za namakanje in pitne vode. Zato država jez vidi kot eksistenčno grožnjo. Sudan upa, da bo projekt pomagal preprečevati poplave, se pa boji, da bodo brez dogovora o sodelovanju suhi ostali njegovi jezovi.
Obe državi Etiopijo pozivata k zavezujočemu dogovoru o polnjenju in delovanju jeza, a pogovori, nad katerimi bdi Afriška unija, doslej niso prinesli uspeha.
