Carl Spitzweg, Das Klavierspiel, ok. 1840, svinčnik na papirju, 16,4 x 13 cm. Foto: Deutsches Zentrum Kulturgutverluste
Carl Spitzweg, Das Klavierspiel, ok. 1840, svinčnik na papirju, 16,4 x 13 cm. Foto: Deutsches Zentrum Kulturgutverluste

Umetnina ni podrla kakšnega dražbenega rekorda, vendarle pa je precej presegla prvotno oceno dražbene hiše, ki se je gibala med 1000 in 1500 evri ter je bila na koncu prodana za 18.750 evrov.

Last judovskega glasbenega založnika
Risba s svinčnikom nemškega slikarja Carla Spitzwega (1808–1885), ustvarjena okoli leta 1840, je šla na dražbo pri hiši Christie's in sama po sebi najverjetneje ne bi pritegnila večje pozornosti. Navsezadnje gre za portret majhnega formata, katerega provokativni status izvira iz njegove zgodbe. Delo je bilo prvotno v lasti Henrija Hinrichsena, judovskega glasbenega založnika in zbiralca umetnin, ki je bil leta 1942 umorjen v Auschwitzu, piše Deutsche Welle (DW).

Vhod v stanovanje v Münchnu, kjer je Cornelius Gurlitt hranil več kot 1400 slik. Foto: Reuters
Vhod v stanovanje v Münchnu, kjer je Cornelius Gurlitt hranil več kot 1400 slik. Foto: Reuters

Po besedah nemške pooblaščenke za kulturo Monike Grütters je ta risba še zadnja od 14 umetnin iz Gurlittove zbirke, identificiranih kot med nacizmom zaplenjeno umetnost. Na risbi, naslovljeni Das Klavierspiel, sta upodobljena par, ki izvaja glasbo, in starejša gospa na kavču, ki posluša njuno muziciranje. Delo Carla Spitzwega, ki se je sicer udejanjal tudi kot pesnik, je na začetku leta dražbeni hiši Christie's predal dedič nekdanjega lastnika. Risba je služila kot model za oljno sliko na kartonu, prav tako ustvarjeno okoli leta 1840, ki je zdaj v zasebni lasti.

Začetek odvijanja klobčiča v letu 2012
Na začetku leta 2012 je Cornelius Gurlitt z vlakom prečkal švicarsko mejo, sumničavost carinske kontrole pa je vzbudilo to, da je imel 79-letnik pri sebi 9000 evrov gotovine. Sledila je preiskava, ki je kriminaliste vodila tudi v njegovo stanovanje v Münchnu in pozneje še v hišo v Salzburgu.

Sorodna novica Neverjetna najdba: za milijardo evrov umetnin v blokovskem naselju

Tako so v spomladanskih mesecih istega leta pri njem našli več kot 1500 umetnin, med katerimi je ogromno del modernih klasikov, kot so Henri Matisse, Pablo Picasso, Franz Marc, Paul Klee, Marc Chagall, Emil Nolde in Max Beckmann, pa tudi impresionistov, denimo Pierra-Augusta Renoirja in starejših mojstrov, med drugimi italijanskega slikarja Canaletta. Ta najdba velja za najverjetneje najspektakularnejšo najdbo na področju umetnosti po drugi svetovni vojni.

Dela so Gurlittu pozneje zasegli zaradi suma, da gre za med nacizmom zaplenjeno umetnost. Leta 2016 se je delovna skupina v sodelovanju z nemško fundacijo za izgubljeno umetnost (Deutsches Zentrum Kulturgutverluste – DZK) iz Magdeburga posvetila raziskovanju izvora teh umetnin.

Corneliusov oče Hildebrand Gurlitt (1895–1956). Foto: EPA
Corneliusov oče Hildebrand Gurlitt (1895–1956). Foto: EPA

300 del v lasti družine še pred nacizmom
Izkazalo se je, da je mogoče le 14 del zagotovo identificirati kot med nacizmom zaplenjeno umetnost. Med njimi so bile stvaritve umetnikov, kot so Max Liebermann, Henri Matisse, Thomas Couture in Adolph von Menzel. 13 od teh umetnin je bilo vrnjenih zakonitim lastnikom, še zadnja pa je torej bila zdaj prodana na dražbi. Za več kot 300 del pa je bilo dokazano, da so bila v lasti družine Gurlitt še pred obdobjem nacističnega režima.

Preostanek zbirke je pripadel Umetnostnemu muzeju v Bernu, ki mu je Cornelius Gurlitt presenetljivo zapustil dela v oporoki, ki je bila sestavljena pred njegovo smrtjo v letu 2014, še piše DW.

 Umetnostni muzej v Bernu. Foto: EPA
Umetnostni muzej v Bernu. Foto: EPA