TO je Gibanje Svoboda obljubilo za naše živali

Pred volitvami so na portalu Pes moj prijatelj med političnimi strankami izvedli anketo na temo živali in živalovarstvene politike. Kaj lahko na tem področju pričakujemo od novih odločevalcev?

Ključno je sobivanje ljudi in velikih zveri

V Gibanju Svoboda so za omenjeni portal povedali, da ni ustrezne strategije upravljanja in ne sprejetega družbenega konsenza na področju upravljanja z velikimi zvermi (medved, volk, ris). Poudarili so, da je za njihovo dolgoročno ohranitev ključno sobivanje z ljudmi.

Prepoved nezdrave vzreje

Po njihovem mnenju zadnja novela zakona o živalih ponuja nekaj dobrih rešitev (prepoved privezovanja psov, evtanazije zdravil živali v zavetiščih ...), izpostavili pa so še razmislek o tem, da bi »se zakonsko regulirala prepoved t. i. nezdrave vzreje oziroma vzreja nezdravih živali, ki temelji na značilnostih, ki povzročajo živalim bolečine ali škodijo njihovemu zdravju. Prav tako bi morala država razmisliti o ureditvi zaščite rejnih živali oziroma zavetišču za rejne živali na ravni države.« Nezdrava vzreja je v živalskem svetu izjemen problem, ki s priljubljenostjo določenih pasjih pasem samo še narašča, zato bi bila zakonska regulacija po mnenju številnih živalovarstvenikov več kot dobrodošla. 

🐕 Report reveals network of facilities run by inexperienced practitioners creating mutant versions of popular breeds https://t.co/PH374K9qtb

— The Telegraph (@Telegraph) April 17, 2022

Spremenili bi kazenski zakonik

"Če hočemo živalim nuditi ustrezno zaščito, bo treba spremeniti tudi Kazenski zakonik. Danes živali v kazenskem pravu niso več izenačene s pojmom stvari, prav tako niso izenačene z ljudmi. Živali lahko utrpijo drugačne vrste škode kot stvari, saj so lahko za razliko od predmetov tudi mučene. Člen o mučenju živali iz kazenskega zakonika ima pomanjkljivost, saj se nanaša le na primere, ko storilec surovo ravna z živaljo, po nepotrebnem povzroča njeno trpljenje, jo trajno pohabi ali na krut način povzroči njen pogin. V tem kaznivem dejanju niso zajeti tudi primeri, ko nekdo ubije žival brez povzročanja dolgotrajne bolečine ali ko ukrade tujo žival. Ker so živali namesto stvari namreč postala čuteča bitja, kazniva dejanja, ki so se uporabljala za kraje in usmrtitve živali, po novem več ne veljajo," pa so v Gibanju Svoboda odgovorili na vprašanje portala Pes moj prijatelj o tem, kaj konkretnega lahko obljubijo.

Glede neprofitnih organizacij na področju zaščite živali so povedali, da si bodo prizadevali sistematično vključevati civilno družbo v procese odločanja. 

Spremljajte Metropolitan na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord