Plečnikov stadion je morda naprodaj
Pika na i današnje razprave v mestnem svetu je bila ob izglasovanem pooblastilu županu za ponovno podaljšanje, sedaj že na skupaj 20 let, družbene pogodbe družbe Bežigrajski športni park (BŠP) športni marketing, informacija Zorana Jankovića, da bi bil Joc Pečečnik ob povrnitvi naložbe pripravljen odstopiti od projekta. Župan je svetnico iz vrst SDS Mojco Škrinjar pozval, naj država v 14-milijardnem državnem proračunu najde 15 milijonov za odkup Plečnikovega stadiona, podžupan in mestni urbanist Janez Koželj pa bo potem soglašal z novim projektom.
Rezultat glasovanja o podaljšanju družbene pogodbe je bil v 45-članskem mestnem svetu tesen, 20 za in 15 glasov proti. Mestna opozicija, leva in desna, je podaljšanju nasprotovala, češ da takšen projekt, kot je bil izbran na mednarodnem natečaju, uničuje Plečnikov stadion in bi ga bilo treba vzdrževati in obnoviti v originalni podobi. Najti je treba pravično rešitev za vse, je bilo slišati, najbolj pa za dediščino Jožeta Plečnika. Podobno kot za stadion velja tudi za kopališče Ilirija, ki je bilo zgrajeno po načrtu Stanka Bloudka. Kulturni spomenik je v tem primeru talec, ki čaka na propad.
Po nedavni širitvi pokopališč Žale in Rudnik so svetniki sprejeli tudi dopolnjen odlok o pokopališki dejavnosti. Ker so posamezniki na območju za posip pepela krmili vrane, noveliran odlok prepoveduje vsakršno hranjenje živali na ljubljanskih pokopališčih. Ves promet na pokopališčih je bil že doslej prepovedan, poslej bo moč peš na kolesu pripeljati stvari na grob, vožnja s kolesom, rolkami in skiroji pa je prepovedana.
Dražje parkiranje
Živahno razpravo svetnikov je spodbudilo tudi predlagano in sprejeto 50-odstotno povišanje parkirnin v središču Ljubljane na 1,20 evra na uro. V mestnem središču je 750 uličnih parkirnih mest, je pojasnil župan Zoran Janković, in 1500 izdanih dovolilnic za stanovalce. S tem podatkom je neposredno odgovoril tudi na očitke o pretiravanju pri načrtih za gradnjo garažnih hiš. Garažne hiše pri Arhivu Republike Slovenije na Prulah, pod tržnico in pod Rogom, bodo v pretežni meri namenjene stanovalcem, pod tržnico na primer dve etaži, ena bo za branjevce in druga za kupce, na Metelkovi pa bo namenjena za ljudi, ki prihajajo v zdravstveni dom in seveda na prireditve.
Pričakovano živahna je bila tudi razprava o finančnem načrtu mestnega stanovanjskega sklada, ki ima po seji spremenjen pravilnik o dodeljevanju namenskih najemnih stanovanj v najem mladim. Na pripombe, da mesto premalo naredi za gradnjo najemnih stanovanj, je župan Zoran Janković opozoril na več mestnih projektov in posebej na 360 stanovanj, ki bodo zrasla na privlačni lokaciji na Povšetovi. Direktor stanovanjskega sklada Sašo Rink pa je opozoril, da da država za gradnjo stanovanj letno manj kot tri evre na prebivalca, MOL 33 evrov, skupaj s skladom pa je ta vsota sto evrov na prebivalca.
Proračunski primanjkljaj
Osrednja tema današnje 27. seje mestnega sveta MOL so bili vendarle mestni proračuni. Sredi novembra kaže, da bo letošnji proračunski primanjkljaj Mestne občine Ljubljana znašal 5.295.397 evrov. V originalnem proračunu je bilo predvideno, da bo imel MOL v letu 2021 404 milijone evrov prihodkov, v januarskem prvem rebalansu je bila pri prihodkih zapisana številka 439 milijonov evrov, po aktualnem drugem rebalansu pa bo prihodkov slabih 390 milijonov evrov. Odhodkov bo 395 milijonov evrov, za milijon evrov več, kot je bilo zapisano v originalnem proračunu, in ne 438 milijonov evrov, kot je zapisano v prvem rebalansu.
Takšna sprememba pa ni zmanjšala optimizma župana in mestne uprave, saj za prihodnji dve leti spet napovedujejo 463 milijonov evrov prihodkov v letu 2022 in 444 milijonov evrov v letu 2023. (Kar je, mimogrede, precej več kot je pisalo januarja, 417 milijonov evrov za vsako od prihodnjih dveh let.) Na drugi strani pa je za prihodnje leto spet planiranih 463 milijonov evrov odhodkov, torej uravnotežen proračun, in v letu 2023 441 milijonov evrov odhodkov, torej tri milijone evrov proračunskega presežka. (Januarja letos so bili odhodki za prihodnji dve leti predvideni v višini 416 in 415 milijonov evrov.)
Ob tem je ljubljanski župan Zoran Janković na današnji popoldanski seji mestnega sveta na pripombo svetnika Dragana Matića, da se iz leta v leto dogaja, da je proračun najprej napihnjen, potem pa se krči, že napovedal, da bosta seveda potrebna rebalansa – raje več kot eden za vsako leto. To je po županovih besedah logično, ker je treba dati v plan več projektov, ki pa se potem iz različnih razlogov, začenši s težavami pri pridobivanju gradbenih dovoljenj, spreminjajo. Kot se iz tedna v teden pred koncem leta spreminjajo vse številke, odvisno tako od realizacije projektov kot od izdaje računov. Če jih izvajalci izdajo sredi decembra, njihova poravnava pade že v naslednje leto.
Davčni prihodki bodo letos predstavljali dve tretjini vseh prihodkov, 263 milijonov evrov – in ostali precej podobni v letih 2022 in 2023. S komunalnimi prispevki se bo v mestni proračun nateklo kar 19 milijonov evrov manj od pričakovanj: namesto 54 milijonov evrov le 35 milijonov evrov. Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije bodo letos namesto 33 milijonov evrov znašala le dobrih 17 milijonov evrov, plan za prihodnje leto je 30 milijonov evrov in za 2023 nekaj manj kot 25 milijonov evrov. Župan krčenje evropskih sredstev obžaluje, a to ni krivda občine, temveč vlade.
Plače in naložbe
Med odhodki sta vedno največji postavki plače (skupaj s prispevki) tako v upravi kot v javnih zavodih, na primer vrtcih in šolah, in investicijski odhodki. Teh je bilo v sprejetem proračunu predvidenih 187 milijonov evrov, v rebalansu proračuna pa je številka pri 141 milijonih evrov. Od teh številk gre za novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije letos namesto 126 milijonov evrov 99 milijonov evrov. V svetniškem klubu Levice so neuspešno predlagali prerazporeditev sredstev, češ da »dokumenta ne odgovarjata na dejanske potrebe prebivalk in prebivalcev Ljubljane, ampak namesto tega sredstva namenjata za velike naložbe in prenove cest«. Prioritete naj bi bile stanovanjska problematika, javni potniški promet in socialno varstvo najbolj ranljivih. Nasprotujejo »megalomanskim« projektom, kot sta Center Rog in kopališče Ilirija, »ki bo glede na načrte popolnoma degradiral športno dediščino Stanka Bloudka.«
V sprejetem proračunu je bilo predvideno do 20-milijonsko zadolževanje, in to se ne spreminja ne letos ne prihodnji dve leti. Ob koncu lanskega leta je bila občina zadolžena za sto milijonov evrov, sredi tega leta pa za 92 milijonov evrov. Na drugi strani se je povečal dolg Javnega holdinga Ljubljana s 34 milijonov evrov na 51 milijonov evrov. Glavni razlog je zadolžitev za nakup plinsko-parne turbine v Energetiki Ljubljana, ki je po županovih besedah že pod streho, tako bo družba za 70 odstotkov zmanjšala porabo sicer učinkovitega indonezijskega premoga.
