Kako ste se znašli v glasbenih vodah? Kam segajo vaši začetki?

Že odkar vem zase, me spremlja glasba. Že kot otrok sem začel peti, nato sem se vpisal v glasbeno šolo, v kateri sem igral klaviature, kasneje še akustično kitaro. Dobil sem osnovno glasbeno podlago, sicer pa se največ naučim kar sam. Prvič sem nastopal pri petih letih, in sicer za svojo prababico na njeni obletnici poroke, od takrat pa me petje in glasba spremljata na vsakem koraku. 

Kdo je Mark Zebra, ko ni v glasbenem elementu?

Navaden fant z ogromno hobiji. Od fitnesa, teka in smučanja oziroma deskanja do prostovoljnega gasilstva in preizkušanja novih stvari v življenju. Ohranjam ločnico med zasebnim in glasbenim življenjem, saj je včasih treba izklopiti ''medijsko'' stran in si vzeti čas zase.

S katerim slovenskim glasbenikom oz. skupino bi si želel nekoč sodelovati?

Večkrat sem že omenil, da bi zelo rad posnel duet z Janom Plestenjakom. Vem, da duete izbira sam, tako da čakam na njegov klic. Morda ni več tako daleč. Pa tudi z Nino Pušlar bi se ujel.

Kaj vam predstavlja glasba?

Glasba sem jaz, glasba je moje življenje in spremljala me bo do konca. Glasba združuje, je eden od jezikov in brez nje ni kulture in sveta. Z njo se najraje izražam in kažem svoja čustva.

Kdo je vaš največji kritik?

Moji domači. Najprej pesem pokažem njim, šele nato gre naprej. Kajti če bo kdo povedal iskreno, so to oni. Zato najprej poslušam njihove kritike, potem zadevo izboljšamo v studiu in jo pilimo, dokler nam ni všeč. 

Širšemu občinstvu ste se prvič predstavili v resničnostnem šovu leta 2012. Kako se danes spominjate tistih dni?

Ne morem verjeti, da bo minilo že deset let od moje odskočne deske v svet šovbiznisa. Takrat sem prišel med najboljših 20 in na to obdobje me vežejo sami dobri spomini. Spoznal sem veliko ljudi iz glasbenega sveta, veliko novih prijateljev, sebi pa dal vedeti, da sem zmožen nastopati tudi na večjih odrih in pred velikim občinstvom. Če takrat na internetu ne bi naletel na oglas za X Factor, danes najverjetneje ne bi bil tukaj, kjer sem. Skratka – odlična izkušnja.

Svojo srečo ste iskali tudi v tujini. Kako se je od vaših začetkov do danes spremenil vaš glasbeni okus, glasbeni izraz? Začeli ste v rokerskih vodah, nato preklopili na pop, pri katerem vztrajate še danes. Vmes ste si vzeli premor in končali študij. Bilo je kar pestro …

Tako je. V tem obdobju sem spremenil kar nekaj glasbenih slogov – predvsem zato, da bi našel tistega, v katerem se počutim doma. Zaključil sem študij in si vmes vzel tudi premor od glasbene kariere, da bi sploh videl, česa sem sposoben in ali se želim z glasbo ukvarjati še naprej ali pa raje odnehati in živeti ''normalno'' življenje. Na srečo sem se takrat s podporo domačih odločil nadaljevati svojo glasbeno pot. In ni mi žal. Ponosen sem na vsako prehojeno stopnico in danes lahko rečem, da sem že trden del slovenske glasbene scene.

Spoznali smo vas še kot Mitjo Podlesnika. Danes ste znani pod umetniškim imenom Mark Zebra. Zakaj sploh sprememba in od kod ideja za takšno ime?

Sprememba je nastala med mojim glasbenim premorom. Takrat, ko sem se odločil začeti zares, sem si rekel, da potrebujem vse – od svoje glasbene ekipe do ekipe za snemanje spota, pa tudi umetniško ime, ki bo dovolj zanimivo, da bo izstopalo in si ga bodo ljudje zapomnili. V bistvu je ideja prišla med pisanjem prve uradne pesmi, ''2 kozarca vina''. Z ekipo smo se povsem spontano šalili, da bi se moral imenovati Zebra, prva žival Slovenije (smeh). To nam je v tednih pred izidom ostalo v glavi, pa sem si rekel – zakaj pa ne, poskusimo. In danes smo tukaj. 

Kako bi sicer opisali svoj glasbeni slog?

V resnici nimam nekako točno določenega glasbenega sloga, najraje pa – vsaj trenutno – pop združujem z latino ritmi. To mi trenutno tudi najbolj ustreza – tako glasbeno kot vokalno. 

Poleg glasbe stavite tudi na videz. Temu primerni so tudi vaši videospoti, ki so vsi po vrsti zelo atraktivni. Se vam zdi, da je danes glasba postala prevelik šov, tekoči trak, in da je premalo poudarka na sami glasbi, ali je to pač del glasbene evolucije?

Zelo rad se gibam, skrbim za svoj videz, predvsem pa dobro notranje počutje. Brez močnega značaja te danes v tem svetu hitro ''požrejo'' – bodisi mediji bodisi nevoščljivost drugih. Trudim se, da bi bil vsak videospot nekaj drugačnega, posebnega, še vedno pa v okvirih okusnega. Nenazadnje smo še vedno v Sloveniji in tukaj so določene stvari še vedno ''nerodne'' in nesprejemljive, medtem ko drugod po svetu to že nekaj časa velja za standard.  Včasih so glasbeniki izdajali spote za vsako tretjo, četrto pesem, danes pa ne najdeš več nove pesmi, ki je ne bi spremljal videospot. Spot je danes standard in zahteva – predvsem zato, ker se danes glasba veliko bolj gleda, kot posluša. Če želiš, da tvoja glasba izstopa, se moraš znova in znova truditi, da to dosežeš. In med ogromno glasbenimi novostmi, ki se rojevajo vsak dan, je to težko.

Kaj vas v življenju navdihuje? Zdi se, da je rdeča nit vaših avtorskih skladb ljubezen, ki je sicer najbolj priljubljena muza v glasbi …

Hja, vedno sem se počutil kot romantična duša – tako v glasbi kot tudi v osebnem življenju, čeprav mi je zadnja leta na tem področju šlo bolj slabo (smeh). No, zadnje leto pa sem se ujel s prekrasnim dekletom, ki je zdaj tudi moja muza. V ljubezni sem se vedno počutil domače in zato tudi takšne pesmi najbolj čutim. Potem pa je tukaj še moj glas, ki je bolj nežne narave in mu najbolj ustrezajo ravno ljubezenske balade.

Brez koga danes ne bi bili to, kar ste?

V bistvu sem to, kar sem, v prvi vrsti zaradi sebe, saj se učim iz preteklih izkušenj, ovir na poti in napak. Takoj za tem pa sta moja družina in dekle. Življenje je dolga pot, na kateri spoznamo veliko ljudi, se naučimo veliko stvari in naredimo veliko napak. Važno pa je, da na koncu ničesar ne obžalujemo.

Kako so videti vaši nastopi? Naredite velik žur? Kaj je še na vašem repertoarju poleg avtorskih skladb?

Včasih sem res naredil veliki žur, ustvaril energijo, ki je bila nepozabna, vedno tudi dodam kaj posebnega – bodisi povabim nekoga na oder bodisi uporabimo pirotehniko, dim, konfete, plesalke ipd., da obiskovalci z mojih nastopov odidejo z lepimi spomini. Zadnje leto, v ''koronačasu'', pa sem bolj dozorel, kar se čuti tudi v moji zadnji skladbi, 'Če bila bi moja'. Rad bi ohranil to dobro vzdušje na koncertih, hkrati pa bi rad pričaral tudi bolj romantične večere, ko bi se lahko morda kdo tudi znova zaljubil.

Kako bi se opisali s tremi besedami?

Romantičen, perfekcionist in človek, ki ve, kaj hoče.

Kakšne ženske so vam všeč in kaj vas na njih najbolj odbija?

Najbolj so mi všeč temnolasa dekleta, ki vedo, kaj želijo, in imajo jasno zastavljene cilje v svojem življenju. Najbolj pa me odvračajo neodločnost, neresnost in skrivanje.

Kako gledate na sodobne načine iskanja ljubezni, na aplikacije, kot je Tinder? Tudi sami podrsavate levo in desno ali prisegate na ''tradicionalne'' načine?

Priznam, niso mi najbolj všeč. Sem bolj starodobne sorte – osebni stik in romantika. Še vedno trdim, da mora dolgoročna zveza temeljiti na zaupanju, medsebojnemu razumevanju in podpiranju. In tudi sam stavim na dolgoročno ljubezen.

Nam zaupate najbolj nerodno situacijo, ki se vam je zgodila v vlogi glasbenika?

Ni bolj nerodne situacije, kot je ta, da prideš na na velik oder, in ko bi moral zapeti, ti ne dela mikrofon. Se je pa tudi že zgodilo, da smo sredi nastopa skupaj z bendom povzročili izpad elektrike. Takšne situacije smo reševali s harmoniko – torej smo nadaljevali, dokler niso elektrike spet priključili. Včasih pa me tudi kdo zamenja s katerim drugim glasbenikom (smeh). Je kar zabavno, priznam.

Česa po vašem mnenju manjka na slovenski glasbeni sceni? Kako težko je uspeti in ostati zanimiv za medije?

Manjka predvsem unikatnosti. Vsi kopirajo od vseh in na koncu je večina glasbe enake. Manjka nekdo, ki bi izstopil iz množice in Sloveniji pokazal zvezdniški karakter, ki je v tujini še kako potreben za uspeh. Morda bom pa to prav jaz (smeh). Bomo videli, kaj bo prinesel čas. V teh časih je zelo težko ostati zanimiv. Vsak dan so na spletu objavljeni milijoni sekund oz. minut vsebine in težko je zagotoviti, da bo prav tvoja tista, ki si jo bo nekdo ogledal. Recept? Nimam ga. Sledim pa vodilu "Bodi to, kar si, in kar počneš, počni s srcem". 

Nazadnje ste posneli videospot za skladbo 'Če bila bi moja'', ki je od zametkov do končnega izdelka zorela tri leta. Nauk zgodbe spota je ''Nikoli ne veš, kdaj bo trenutek z ljubljeno osebo zadnji, zato ceni vsakega, ki ti je dan''. Kaj sami v življenju najbolj obžalujete? Če bi lahko zavrteli čas nazaj, kaj bi spremenili?

Skladba in nauk prihajata iz mojih lastnih izkušenj. Ne boj se ljubiti, kajti nikoli ne veš, kaj se lahko zgodi. Izkoristi vsak dan in trenutek v ljubezni, sploh če je na drugi strani oseba, ki je tvoja sorodna duša. Najbolj obžalujem določene ljubezenske ''zaplete'' iz preteklosti, ko še nisem bil dovolj čustveno zrel. Še dobro, da se iz napak učimo, zato sem zdaj boljši človek in teh napak ne ponavljam. Cenim to, kar imam, in dajem 100 odstotkov sebe.