Netanjahu izključil možnost prekinitve ognja, iz ujetništva Hamasa izpuščena vojakinja

Po navedbah Netanjahuja izraelska vojska postopoma "širi kopenski vstop na območje Gaze" in "sistematično napreduje korak za korakom". Ob tem si, kot je dejal v nagovoru izraelskemu vojnemu kabinetu, še naprej prizadeva za osvoboditev talcev, ki jih je palestinsko gibanje Hamas ugrabilo po napadu na Izrael 7. oktobra - teh naj bi bilo po zadnjih podatkih 239.

"Operacija celo ustvarja priložnosti za (njihovo) osvoboditev in ne bomo jih zamudili," je po poročanju tujih tiskovnih agencij poudaril skrajno desni izraelski premier, ki se v luči negotove usode talcev sooča z vse večjim pritiskom.

Kasneje je na novinarski konferenci v Tel Avivu izključil možnost prekinitve ognja. "Tako kot ZDA niso privolile v prekinitev ognja po bombardiranju Pearl Harborja ali po terorističnem napadu 11. septembra, tudi Izrael ne bo pristal na prekinitev sovražnosti s Hamasom po grozljivih napadih 7. oktobra," je dejal.

Po besedah Netanjahuja bi namreč prekinitev ognja pomenila predajo Izraela terorizmu. "Sveto pismo pravi, da je čas za mir in čas za vojno," je dejal in poudaril, da je zdaj čas za vojno. "Danes postavljamo mejo med silami civilizacije in silami barbarstva," je še ocenil in ponovil zavezo Izraela vrnitvi vseh zajetih talcev, poroča britanski BBC.

Medtem je izraelska vojska sporočila, da je bila med operacijo v Gazi izpuščena vojakinja Ori Megidiš. "Vojakinjo Megidiš je 7. oktobra ugrabilo teroristično gibanje Hamas. Danes je bila izpuščena med kopenskimi operacijami. Ori je zdaj doma z družino," je vojska zapisala na omrežju X in dodala, da si bo še naprej prizadevala za vrnitev vseh talcev.

Netanjahu je prav tako pozdravil izpustitev izraelske vojakinje, izraelski obrambni minister Joav Galant pa je dodal, da ne bo govoril o razmerah, v katerih je bila pridržana. "To, kar nam je povedala, bo ostalo med njo in tistim, s katerim je govorila," je dejal.

Ob tem je poudaril pomen tajnosti teh informacij, saj da je v rokah Hamasa še veliko drugih talcev. "Zaradi naših talcev smo odločeni zmagati. Borimo se za naše talce," je še dodal.

Izrael zamrznil plačila palestinski upravi na Zahodnem bregu

"Dokler ne bo sprejeta odločitev, ustavljamo plačila," je skrajno desni minister zapisal na družbenem omrežju X in dodal, da je Netanjahujev kabinet zaprosil, naj v kratkem času preuči, ali naj s plačili nadaljujejo.

Ob tem se je skliceval na montažo izjav predstavnikov stranke Fatah palestinskega predsednika Mahmuda Abasa, v katerih so napad palestinskega gibanja Hamas na Izrael 7. oktobra in poboji, ki so sledili, opisani kot del "oboroženega odpora" Palestincev proti izraelski okupaciji.

Izrael v imenu palestinske uprave na Zahodnem bregu pobira davke in carine. Vsak mesec nato oblastem na Zahodnem bregu nakaže okoli 160 milijonov dolarjev. Palestinske oblasti se na Smotričevo potezo še niso odzvale, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Abas je sicer po napadu Hamasa na Izrael dejal, da dejanja in politika islamističnega gibanja, ki nadzoruje območje Gaze, ne predstavljajo palestinskega ljudstva. Ob tem je poudaril, da zavrača pobijanje civilistov na obeh straneh in tako Hamas kot Izrael pozval k izpustitvi zapornikov.

Za prebivalci Gaze je še ena noč močnega izraelskega bombardiranja na območju Gaze, tokrat so ciljali stanovanjske stavbe v okolici bolnišnice Al-Kuds. Palestinski Rdeči polmesec opozarja, da naj bi se v bolnišnico zateklo približno 55.000 ljudi. Izrael je sicer ukazal evakuacijo bolnišnic, vendar je večina ljudi izgubila svoje domove, so poškodovani in se preprosto nimajo kam zateči. BBC poroča, da zdravstveno osebje trdi, da je premik sto bolnikov nemogoč. Generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Tedros Adhanom Ghebreyesus je ponovil, da so pozivi k evakuaciji bolnišnice Al Kuds zelo zaskrbljujoči. "Nemogoče je evakuirati bolnišnice polne bolnikov ne da bi ogrozili njihova življenja," je zapisal na omrežju X.

Prav tako so zaskrbljeni bolniki in osebje v drugi bolnišnici Al Šifa, kjer naj bi bile razmere katastrofalne. Kot je za BBC pojasnil dr. Marwan Abusada, približno 55.000 oseb zaseda vsak kvadratni meter bolnišnice. Bolnišnica je po njegovih besedah preobremenjena, zmanjkuje pa vseh zdravil, od anestetikov do protibolečinskih zdravil in antibiotikov. Izraelska vojska namreč trdi, da je glavno operativno oporišče Hamasa prav v bolnišnici Al Šifa. 

Nekdanji vodja izraelske vojaške obveščevalne službe Amos Jadlin je ocenil, da se izraelski vojski v Gazi obetajo dolgi in intenzivni spopadi. "To ne bo blitzkrieg ali šestdnevna vojna. Vojska bo morala napredovati korak za korakom, saj bodo vojaki poskušali ubiti čim več teroristov Hamasa in se pri tem izogniti civilnim žrtvam," je dejal. Ob tem je opozoril, da imajo pripadniki Hamasa obsežen sistem podzemnih bunkerjev in predorov, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Izraelski tanki so po navedbah prič danes dosegli četrt Zajtun na obrobju mesta Gaza in blokirali pomembno cesto, ki povezuje sever in jug palestinske enklave. "Blokirajo cesto Salahedin in streljajo na vsa vozila, ki se poskušajo peljati po njej," je povedal eden od prebivalcev Gaze. Izrael sicer za zdaj še ni pojasnil, kje točno se nahajajo njegove sile v Gazi.

V Gazo prispel največji konvoj humanitarne pomoči

Do okrepitve kopenskih operacij je prišlo dan po tem, ko je v Gazo iz Egipta vstopilo 33 tovornjakov s hrano, zdravili in drugimi potrebščinami, kar je največji konvoj humanitarne pomoči od začetka vojne med Izraelom in Hamasom. Humanitarni delavci so sicer povedali, da pomoč še vedno ne zadošča potrebam v Gazi, poroča AP.

Preko mejnega prehoda Rafa z Egiptom so pripeljali vodo, hrano in medicinski material, je danes sporočil Urad ZN za usklajevanje humanitarnih razmer (Ocha) in dodal, da je v devetih dneh na območje Gaze prispelo skupno 117 tovornjakov s pomočjo za okoli 2,4 milijona ljudi, ki tam živijo. Pred začetkom konflikta in izraelske blokade 7. oktobra je na območje Gaze dnevno vstopilo okoli 500 tovornjakov s pomočjo in drugim blagom, poročajo tuje tiskovne agencije.

Gibanje Hamas, ki nadzira območje Gaze, je v nedeljo pozvalo Egipt k odločnemu ukrepanju za pospešitev dostave humanitarne pomoči v Gazo. Član politbiroja Musa Abu Marzuk je ocenil, da Egipt ne bi smel biti samo opazovalec. Egiptovski predsednik Abdel Fatah al Sisi in ameriški predsednik Joe Biden sta se medtem v nedeljskem telefonskem pogovoru zavezala, "da bodo z današnjim dnem znatno pospešili in povečali dotok pomoči v Gazo," je sporočila Bela hiša.

Biden se je v nedeljo zvečer po telefonu pogovarjal tudi z izraelskim premierjem in mu izpostavil potrebo po "takojšnjem in občutnem" povečanju dotoka humanitarne pomoči v Gazo. Ponovil je, da ima "Izrael vso pravico in odgovornost, da brani svoje državljane pred terorizmom", da pa mora to storiti v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom, ki daje prednost zaščiti civilistov. Izpostavil je, da mora Izrael razlikovati med skrajneži Hamasa in nedolžnimi civilisti, ki jih mora zaščititi, so po poročanju AFP sporočili iz Bele hiše.

Število palestinskih smrtnih žrtev je preseglo 8000, kažejo podatki ministrstva za zdravje v Gazi. Tudi na okupiranem Zahodnem bregu je bilo med nasiljem in izraelskimi racijami ubitih več kot 110 Palestincev. Izrael naj bi napadel tudi begunsko taborišče Jenin. 

Kriza v Gazi se sicer zaostruje, 2,3 milijona prebivalcev nima dostopa do čiste tekoče vode, potem ko je Izrael prekinil oskrbo z vodo in elektriko. Zato so prebivalci prisiljeni uporabiti morje za umivanje, pranje oblačil in čiščenje kuhinjske posode, poroča AP. Po podatkih agencije ZN za pomoč otrokom Unicef se otroci v Gazi srečujejo s katastrofalnimi razmerami, saj starši preprosto nimajo druge izbire, kot da jim dajejo slano morsko vodo. "Ena od naših uslužbenk ima deklici, stari 7 in 14 let, vsak dan se trudi, da ju obdrži pri življenju, zato jima daje tudi slano vodo," je dejal tiskovni predstavnik Unicefa, Toby Fricker za BBC.

Po podatkih vlade v Gazi je bilo uničenih tudi 47 mošej in sedem cerkva. V zadnjih treh tednih so bile uničene tudi 203 šole in 80 vladnih uradov. Kot poroča Al Jazeera, naj bi bilo zaradi obsežnega bombardiranja poškodovanih 22.000 stanovanjskih enot, 32.000 stavb pa je bilo popolnoma uničenih. Vladni medijski urad v Gazi je poročal, da je izraelska vojska zagrozila, da bo bombardirala tudi arabski pravoslavni kulturni center in šolo, v kateri je trenutno nastanjenih več kot 1500 razseljenih oseb. 

V enem dnevu naj bi Izrael napadel kar 600 ciljev

Izraelske letalske sile so zatrdile, da so v zadnjem dnevu napadle približno 600 ciljev, med drugim tudi na območju univerze Al-Azhar, tarče napadov pa naj bi sicer bila skladišča orožja, skrivališča in zbirališča skupine Hamas. 

Tarče napadov so bili predvsem predori, skladišča orožja, več deset izstrelišč protitankovskih raket ter skrivališča in baze Hamasa. Ameriška televizija CNN je medtem na podlagi lastnih letalskih posnetkov poročala, da je izraelska vojska v spopadih v Gazi napredovala za približno tri kilometre.

Izraelska vojska napadla v Libanonu in Siriji

Od začetka vojne med Hamasom in Izraelom so vedno bolj napeti odnosi tudi na izraelski meji z Libanonom, tam so že potekali spopadi, vendar so bili večinoma omejeni na nekaj obmejnih mest. Izraelska vojska pa je tokrat objavila posnetek, ki prikazuje eksplozije v Libanonu, sestrelili naj bi tudi brezpilotno letalo ter ubili enega izmed borcev militantne skupine Hezbolah. 

V povračilnih odgovorih, poroča AP, je Hamas nad izraelsko mesto Naharija izstrelil 16 raket, tudi skupina Hezbolah pa naj ne bi zaostajala, ter na več lokacij ob meji izstreljevala rakete. Tudi iz Sirije so bile izstreljene rakete na Izrael, je sporočila vojska. 

Od začetka najnovejše zaostritve bližnjevzhodne krize je bilo na libanonski strani meje z Izraelom ubitih najmanj 62 ljudi - večinoma borcev Hezbolaha, pa tudi civilistov. Med slednjimi je bil tudi novinar agencije Reuters. Izrael poroča o najmanj štirih smrtnih žrtvah. Mednarodna organizacija za migracije (IOM) pa opozarja, da je spričo nasilja v Libanonu skoraj 30.000 ljudi zapustilo svoje domove.

Tudi ZDA naj bi izvedle napade na Sirijo kot odgovor na močno povečanje števila raketnih napadov na njihove sile v Siriji in Iraku, za katere ZDA krivijo skupine, ki jih podpira Iran, poroča Al Jazeera.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Khamenei je posvaril pred regionalnim zaostrovanjem, če bo Izrael nadaljeval vojno proti Hamasu, in v začetku meseca že dejal, da "bodo muslimani in odporniške sile postali res nestrpni in nihče jih ne bo mogel ustaviti". Strah, da se bo konflikt razširil prek meja Bližnjega vzhoda, je vse večji, na kar je prejšnji teden opozoril tudi ruski predsednik Vladimir Putin.

Varnostni svet ZN danes znova o razmerah v Gazi

Varnostni svet od začetka konflikta že štirikrat ni uspel sprejeti resolucije s pozivom k humanitarni prekinitvi ognja ali vsaj humanitarnemu premoru na območju Gaze, ker sta stalni članici ZDA ali Rusiji to preprečili z vetom ali pa ker resolucije niso imele zadostne podpore.

Na zasedanju bo agencija ZN za palestinske begunce UNRWA, ki prebivalcem Gaze zagotavlja humanitarno pomoč, poročala o razmerah na območju Gaze, poroča britanski BBC na svoji spletni strani.

Zaradi vsesplošnega pomanjkanja je več tisoč prebivalcev v soboto vdrlo v skladišča in distribucijske centre za humanitarno pomoč v osrednjem in južnem delu enklave ter od tam odneslo moko, higienske pripomočke in druge osnovne potrebščine.

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres pa je v nedeljo izrazil obžalovanje, ker Izrael namesto vzpostavitve "nujno potrebnega humanitarnega premora" krepi svoje vojaške operacije. Opozoril je, da so razmere v Gazi iz ure v uro bolj obupne.