Proračuna za prihodnji leti v ciljni ravnini v parlamentu
Po petkovi in sobotni obravnavi na parlamentarnih odborih bodo poslanci ta teden dokončno odločali o državnih proračunih za prihodnji dve leti s pripadajočimi dokumenti. Dolga, predvidoma 20-urna razprava o proračunih in vloženih dopolnilih se bo začela na današnji redni seji državnega zbora. Glede na razmerje političnih sil v parlamentu je pričakovati, da bosta proračuna sprejeta brez zapletov.
Precej več negotovosti pa nakazujejo gospodarske razmere, v katerih se bosta izvajala – z visoko inflacijo, vojno v Ukrajini, energetsko draginjo in poslabšanimi obeti za rast v 2023. Oba proračuna temeljita na Umarjevi jesenski napovedi gospodarskih gibanj, ki za prihodnje leto predvideva upočasnitev gospodarske rasti na 1,4 odstotka, za 2024 pa njeno zvišanje na 2,6 odstotka. Pri porabi sta zastavljena zelo velikopotezno: predlog sprememb proračuna 2023 predvideva prihodke v višini 13,4 milijarde evrov, kar je za 13 odstotkov več, kot je bilo določeno v že sprejetem proračunu 2023, izdatki pa se zvišujejo za kar četrtino, na 16,7 milijarde evrov.
Predvideni primanjkljaj proračunskih financ naj bi se tako povzpel na 3,3 milijarde oziroma 5,3 odstotka BDP, kar je dve odstotni točki več kot letos. Spomnimo, prihodnje leto bo še zamrznjeno fiskalno pravilo, ki za primanjkljaje postavlja omejitev pri treh odstotkih BDP.
Bomo počrpali rekordna sredstva za investicije?
Minister za finance Klemen Boštjančič sicer poudarja, da je proračun 2023 razvojno naravnan, ker predvideva dobrih 2,4 milijarde sredstev za investicije, kar je največ v zgodovini Slovenije. Predvsem naložbe iz dveh prekrivajočih se kohezijskih okvirov naj bi Sloveniji pomagale, da se lažje izkoplje iz krize, problem pa je po njegovih besedah tudi naša absorpcijska sposobnost, da počrpamo vsa razpoložljiva evropska sredstva.
Na drugi strani pa fiskalni svet, ki ga vodi Davorin Kračun, opozarja na nerealistično proračunsko načrtovanje za tekoče in prihodnje leto. Vlada bi morala obsežno proračunsko rezervo – ki v 2023 znaša kar 2,5 milijarde evrov in je načeloma namenjena za ukrepe za blažitev posledic draginje, ki še niso določeni – porabiti strogo namensko in racionalno, še svarijo v fiskalnem svetu. Opozicija je seveda do predlaganega proračuna in precej povišane porabe razumljivo kritična.
Proračun za leto 2024 nato predvideva izboljšanje gospodarskih razmer in za tri odstotke višje proračunske prilive v višini 13,8 milijarde evrov, porabo pa tudi zaradi manjše protikrizne rezerve znižuje na 15,5 milijarde evrov. Posledično se načrtovani primanjkljaj čez dve leti niža na 1,7 milijarde evrov oziroma na 2,6 odstotka BDP.
V letih 2023 in 2024 za skoraj deset milijard zadolževanja
Parlamentarni odbor za finance je sicer v soboto podprl tudi spremljajoči proračunski dokument, predlog zakona o izvrševanju proračunov za prihodnji dve leti. Ta med drugim določa precej visoko letvico za prihodnje zadolževanje države, namenjeno pokrivanju proračunskih potreb. V 2023 je zgornja meja zadolževanja skoraj pet milijard evrov, v 2024 pa dobrih 4,5 milijarde evrov. Poleg tega se bo lahko država še dodatno zadolžila za 2,8 milijarde evrov za izvajanje intervencij na trgu lastnih dolžniških vrednostnih papirjev.
Zakon tudi določa največji možni obseg poroštev, ki jih bo lahko država izdala pravnim in fizičnim osebam, v višini 2,8 oziroma 1,5 milijarde evrov. Poleg tega je vlada naknadno in po daljših pogajanjih z občinami zvišala povprečnino za prihodnji dve leti s 667 na 700 evrov.
