V noči s torka na sredo je Izrael prvič po koncu enajstdnevnega vojaškega konflikta sredi maja z letali napadel Gazo, vendar tokrat ni bilo žrtev. Lovci so napadli vojaške objekte islamističnega Hamasa, ki vlada Gazi. To je bil odgovor na zažigalne balone, ki so jih v torek Palestinci poslali na ozemlje izraelske države in s tem povzročili okoli dvajset požarov na poljih. Na tak način je Hamas nasprotoval tako imenovanemu pohodu zastav skozi palestinski vzhodni del Jeruzalema, s katerim izraelska skrajna desnica slavi »ponovno združitev« mesta leta 1967. Sicer so pohod začeli že 10. maja, a so ga prekinili, ko so iz Gaze v Jeruzalem priletele Hamasove rakete in se je začel enajstdnevni konflikt.
Hamas tokrat na letalske napade, ki menda namenoma niso bili hujši in so prizadeli nepomembna Hamasova vojaška vadišča, ni odgovoril z raketiranjem izraelskih mest. Izrael naj bi namreč prek Egipta sporočil Hamasu, da se bo v tem primeru hudo maščeval.
Včeraj zjutraj je bilo tako znova mirno na obeh straneh in na nobeni ni bilo žrtev. Je pa Hamasov govornik dejal, da bodo Palestinci nadaljevali »pogumni odpor in branili svoje pravice in svete kraje v Jeruzalemu«. Iz izraelske vojske so sporočili, da so pripravljeni na vse scenarije, tudi na »obnovo sovražnosti« proti »teroristom iz Gaze«. Sicer je v enajstdnevni vojni, na katero opozarjajo ruševine po ulicah Gaze, umrlo 256 Palestincev in 13 Izraelcev.
Očitki novega zunanjega ministra
Pohod judovskih nacionalistov skozi vzhodni Jeruzalem in Hamasovi zažigalni baloni so predstavljali izziv za novo izraelsko vlado Naftalija Bennetta, ki je v nedeljo, ko se je vzpostavila, končala 12-letno obdobje vladanja Benjamina Netanjahuja. Pravzaprav je dobro prestala ta prvi resnejši preizkus. Najprej zato, ker ni bilo žrtev, pa tudi zato, ker je Hamasu na neki način odvzela status zaščitnika Jeruzalema, ki si ga je lastil po 10. maju, ko je zaradi policijskega nasilja nad Palestinci v Jeruzalemu ob pohodu zastav izstrelil rakete proti svetemu mestu treh religij.
Novi premier Bennett je voditelj majhne skrajno desne nacionalistične stranke, a v koaliciji iz osmih strank so tudi levičarji in ena od arabskih strank. Glavni snovalec te vlade, v kateri ni najmočnejše stranke Likud Benjamina Netanjahuja, je novi zunanji minister Jair Lapid, ki vodi drugo najmočnejšo stranko v parlamentu Obstaja prihodnost, ki je sredinsko usmerjena. Lapid, ki naj bi po dogovoru z Bennettom premier postal leta 2023, je v torek očital judovskim skrajnežem, da so v Jeruzalemu z vzkliki »smrt Arabcem« oskrunili izraelsko zastavo. Arabci oziroma Palestinci z izraelskim potnim listom predstavljajo namreč petino izraelskih državljanov. Eden ciljev nove vlade je namreč izboljšati odnose s to arabsko manjšino.
Iskanje trdnejšega premirja
Bennettova stranka zagovarja poseljevanje okupiranega palestinskega Zahodnega brega in njegovi volilci so večinoma kolonisti, kar ni nujno protislovno z njegovo spravljivostjo do Palestincev, ki so izraelski državljani. Pomembna naloga, ki čaka Bennettovo vlado v prihodnjih dneh in tednih, je sklenitev trdnejšega premirja s Hamasom. Med drugim se bo morala odločiti, ali bo dovolila financiranje Gaze iz Katarja. Hamas pa grozi z novimi napadi, če Izrael ne bo odprl mejnih prehodov za blago, namenjeno v Gazo, kjer se stiska dva milijona Palestincev.