Reportaže

Kraljica gozda

S Toyoto C-HR pri najvišjem evropskem avtohtonem drevesu

Čeprav na vrata že trka druga generacija, izvirni C-HR ne gre kar tako v pokoj. Kljub temu, da je na evropske trge zapeljal razmeroma pozno, kar deset let po Qashqaiu, je s svojo pojavo in hibridnim pogonom postal zvezda Toyotine evropske modelne palete. Trdoživost C-HR in kljubovanje »polikanim« avtomobilskim modelom me je v mislih poneslo na Ribniško Pohorje, kjer stoji 62,7 metra visoka Sgermova smreka. Na njeno tristoletno kljubovanje vplivom narave in zoperstavljanju posegom človeka. Pa smo jo šli obiskat.

Zdaj niti ni več presenečenje ali posebno razkritje: pri Toyoti se lotevajo posla drugače kot večina avtomobilskih znamk. Ne le oblikovno, tudi način izdelave nekaterih skrbno premišljenih komponent in vztrajanje pri široki pogonski paleti skrbijo, da Toyota s svojim načina izstopa. Hkrati v podjetju verjamejo, da se človeštvo lahko izboljša in zoperstavi podnebnim spremembam. V to so verjeli in vlagali velike upe, pa tudi sredstva, še preden je postalo trend oziroma del agende vsakega avtomobilskega proizvajalca. Tudi tistih, ki so na ta vlak skočili bolj zaradi politične korektnosti, s figo v žepu.

En hibrid, eno drevo

V podjetju Toyota Slovenija že nekaj let svojo zavezo ohranjanju okolja udejanjajo s sajenjem dreves v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi. Pred leti so z aktivnostmi pričeli na Brezovici, nadaljevali v Mozirju in na Kočevskem, letos spomladi pa so ponovno aktivno sodelovali v vseslovenski prostovoljski akciji  Pomladimo gozdove 2023 pod okriljem družbe Slovenski državni gozdovi.


Pionir v svetu športnih terencev

Model C-HR je leta 2016, ko so ga prvič uradno predstavili svetovni javnosti, vnesel v svet križancev veliko novosti. Ne le drzenDSC_6112 zunanji videz, ki so ga podkrepili takrat največji žarometi med vsemi avtomobilskimi modeli, tudi notranjost je bila nekaj posebnega. Nenazadnje je bil prvi v svojem razredu s samopolnilnim hibridnim pogonom. Zdaj šteje C-HR že sedem let, na trg počasi prihaja naslednja generacija. Svoj zadnji naskok na trg pred odhodom v pokoj opravlja z močnejšim hibridnim motorjem s 135 kilovati, boljšim paketom opreme in posledično boljšo vrednostjo za vložen denar.

C-HR že od svojega prvega nastopa ne želi biti klasični športni terenec, kakršen je RAV4. Z nekoliko nižjo držo se bolje počuti v mestu in na urbanem podeželju, kar pa seveda ne pomeni, da se ustraši razritega makadama ali vzpona do vikenda na pobočju hriba. S hibridnim pogonom združuje dva svetova v enem. V mestu se zaradi večje in zmogljivejše baterije lahko kar do štiri petine časa vozi izključno na električno energijo, na avtocesti pa elektrika stopi na pomoč bencinskemu motorju. Na terenu ima C-HR dovolj moči, da zmore premagati tudi zahtevnejše klance.


Po mestu, avtocesti in brezpotju

DSC_6263Na poti do Ribniškega Pohorja je moral testni C-HR dokazati vse svoje kvalitete. Najprej z mestno vožnjo po prebujajoči se Ljubljani, kasneje še po običajni avtocestni gneči v smeri Maribora. Sledil je vzpon po sicer zelo prijetni, a zaviti cesti do Ribnice na Pohorju in vožnja do domačije Sgerm, od koder vodi makadam do bližine njihove slovite smreke.

Naše raziskovanje Ribniškega Pohorja se je pričelo s kratkim sprehodom po gozdu, ki je del gorske kmetije Sgerm. Ta obsega 54 hektarjev, od tega kar 40 hektarjev gozdnih površin.V globeli med potokom in cesto pa raste navadna smreka (picea abies), ki je z 62,70 metri višine najvišje avtohtono evropsko drevo, kar seveda hkrati pomeni, da je najvišje drevo v Sloveniji.

Skrita veličina

Kljub svoji višini, 1,25-metrskemu premeru debla in 3,97-metrskemu obsegu v gosto poraščenem gozdu ne izstopa, ob njej je še kar nekaj izjemno visokih smrek. Pravzaprav se je z gozdne ceste niti ne vidi, opaziš jo šele, ko se ji približaš – če seveda veš, da je tam nekje. Kasneje nanjo opozori še lesena ograja, ki obdaja okolico drevesa. Mogočnosti Sgermove smreke se zaveš šele v trenutku, ko stojiš neposredno pod njo. Gromozanska je, široka in tako visoka, da vrha niti ne vidiš. Prava kraljica gozda.

DSC_6169

Lastniki zanjo že več generacij lepo skrbijo, saj naj bi imela približno 300 let. Ob njej obrezujejo drevje in ji omogočajo, da lahko še naprej raste v odličnih pogojih. Skrbijo za njeno zdravje in ji izkazujejo spoštovanje, kakršnega bi morali prav vsi vsakodnevno izkazovati okolju, v katerem živimo.

Avtomobilizem.com (Foto: Gašper Pirman)

Mnenja uporabnikov

2 komentarjev za "Kraljica gozda"


xxl
6 meseci 29 dni nazaj

Nisem vedel za to drevo, sem pa te kraje večkrat prevozil, saj nisem daleč doma. In to z enakim avtom. 🙂

xxl
6 meseci 24 dni nazaj

Danes sem šel slučajno mimo, ko sem iskal gobe. Bom si enkrat vzel čas, da obiščem to smreko.

 
Mali kamerad
Na vzhodu veliko novega