Tujina

Umrla nekdanja ameriška državna sekretarka Madeleine Albright

Washington, 23. 03. 2022 19.54 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min
Avtor
T.V., STA
Komentarji
1

V 85. letu starosti je umrla nekdanja ameriška državna sekretarka Madeleine Albrigrht, je sporočila njena družina. Albrightova, ki je umrla za rakom, je bila prva ženska na tem položaju v ameriški vladi in ena najvplivnejših državnic svoje generacije.

"Z zlomljenimi srci vas obveščamo, da je danes umrla dr. Madeleine K. Albright, 64. ameriška državna sekretarka, tudi prva ženska na tem položaju. Vzrok je rak. Odšla je obkrožena z družinskimi člani in prijatelji. Ostali smo brez ljubljene mame, babice, sestre, tete in prijateljice", je v kratki izjavi zapisala njena družina. Opisali so jo kot "neutrudno zagovornico demokracije in človekovih pravic".

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Madeleine Albright se je rodila leta 1937 in je bila prva ženska na položaju državne sekretarke Združenih držav. Bila je ključna osebnost v administraciji Billa Clintona in je vodila zunanjo politiko ZDA v obdobju po hladni vojni. Albrightova se je rodila 15. maja 1937 v Pragi kot Marie Jana (imenovana Madlenka) Korbelova. Njen oče, češki diplomat Josef Korbel, je leta 1948 z družino pobegnil pred komunizmom v ZDA.

Po srednji šoli ji je štipendija omogočila študij političnih ved na zasebni ženski univerzi Wellesley v Massachusettsu. Študij je nadaljevala na univerzah Georgetown in Columbia. Konec šestdesetih let se je z družino preselila v Washington, kjer se je prvič neposredno vključila v politiko. Nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton je Albrightovi leta 1993 ponudil mesto veleposlanice pri Združenih narodih. Po zmagi v drugem mandatu pa jo je leta 1997 imenoval za državno sekretarko. Po soglasni podpori v senatu je Albrightova postala 64. oseba in prva ženska na tem položaju.

V času svojega mandata se je Albrightova zavzemala za večji vpliv zveze Nato, si prizadevala za posredovanje zavezništva na Balkanu, da bi ustavili genocid in etnično čiščenje, si prizadevala za zmanjšanje širjenja jedrskega orožja ter se zavzemala za človekove pravice in demokracijo po vsem svetu.

"Včasih je bil edini način, da je ženska lahko zares izrazila svoje zunanjepolitično mnenje, ta, da se je poročila z diplomatom in nato polila čaj v naročje žaljivega veleposlanika," je nekoč dejala Albrightova. "Danes so ženske vključene v vse vidike svetovnih zadev," je dejala. Albrightova je med drugim slovela tudi po svoji ljubezni do brošk, s katerimi je ves čas svoje diplomatske in politične kariere krasila svoje kostime. Po odhodu s položaja je še naprej vodila ustanove, javno nastopala in politično zagovarjala svoje interese. Leta 2018 je izdala knjigo Fašizem: opozorilo, v kateri je opozorila na naraščanje avtoritarizma po svetu.

  • 9
  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1