Odškodninska tožba

Janša od države, sodnikov ter tožilke v zadevi Patria terja skoraj milijon evrov

J.V.
22. 12. 2022, 13.30
Posodobljeno: 22. 12. 2022, 13.45
Deli članek:

Na kranjskem okrožnem sodišču so danes obravnavali tožbo, s katero Janez Janša od države, nekdanje tožilke in sodnikov, ki so bili vpleteni v zadevo Patria, zahteva skoraj milijon evrov odškodnine.

Bobo
Prvak SDS Janez Janša

Janša je ob prihodu na sodišče poudaril, da je znesek zahtevane odškodnine simboličen, povzročena pa da je bila večmilijardna škoda."Z zlorabo vseh instrumentov pravne države so ti konkretni posamezniki spremenili tok zgodovine v Sloveniji. Gre za zlorabo, podobno tisti v procesu proti četverici," je med drugim dejal. "Zelo prav bi bilo, da posledice nosijo posamezniki, ki so to zakrivili, ne pa davkoplačevalci," je še poudaril. V tožbi kot rečeno terja 901.119,96 evrov odškodnine.

Prvak SDS poleg države toži nekdanjo tožilko Branko Zobec Hrastar in več sodnikov. Najprej ljubljansko okrajno sodnico Barbaro Klanjšek, ki je na prvi stopnji razglasila obsodilno sodbo junija 2013. Toži tudi sodnika Milana Štruklja, ki je bil predsednik senata višjega sodišča in je potrdil obsodilno sodbo, ter vrhovna sodnika Vesno Žalik in Branka Maslešo. Vsem očita nezakonito delo v procesu Patria. Sodnica Vesna Žalik je bila poročevalka v senatu vrhovnega sodišča, ki je odločal o zahtevi za varstvo zakonitosti in potrdil obsodilno sodbo višjega sodišča, sodnik Branko Masleša pa je predsedoval senatu vrhovnega sodišča.

V zaporu na Dobu neupravičeno prebil 176 dni

Kot je znano, je bil Janša v odmevni orožarski aferi Patria pravnomočno obsojen na 2 leti zapora in denarno kazen v višini 37 tisoč evrov. V našem največjem zaporu na Dobu je bil zaprt 176 dni (od 20. junija 2014 do 12. decembra 2014). Ustavno sodišče je nato aprila 2015 obsodbo razveljavilo in primer vrnilo v ponovno odločanje. Okrajno sodišče je septembra 2015 pregon ustavilo, ker je ocenilo, da je zadeva zastarala. Janša se je na odločitev brez uspeha pritožil vrhovnemu sodišču, ki je februarja 2017 zavrnil njegovo zahtevo za varstvo zakonitosti.

Postopek zoper sodnike in tožilko zrel za odločitev, zoper državo se bo nadaljeval

Sodnica Tanja Bizjak je po pregledu listinske dokumentacije ocenila, da je zadeva glede "drugotožene do šestotožene stranke" zrela za odločitev, postopek zoper državo pa se bo nadajleval po pravnomočnosti te odločitve. Vpleteni bodo sodbo prejeli pisno, predvidoma v roku enega meseca. Ob tem je sodnica zavrnila dokazne predloge po zaslišanju nekaterih prič, med drugim tudi ustavnih sodnikov. Republiko Slovenijo na sodišču zastopa državno odvetništvo, Branko Zobec Hrastar odvetniška pisarna Kunič, Barbaro Klanjšek odvetniška družba Peternelj in partnerji, Milana Štruklja, Vesno Žalik in Branka Maslešo pa odvetniška družba Zakonjšek. Janšo zastopa Franci Matoz.

Sodnikom pri odločanju po ustavi pripada imuniteta

Pooblaščenci toženih so opozorili, da bi šlo za nevaren precedens, če bi sodišče tožilki in sodnikom pripisalo odškodninsko odgovornost za njihovo delo. Kot je izpostavil Emil Zakonjšek, sodnikom pri odločanju po ustavi pripada imuniteta. Tako napačna materialno pravna odločitev ne more pomeniti njihove odškodninske odgovornosti, temveč za morebitne sodne zmote odgovarja država. "Drugače ni mogoče zagotoviti neodvisnosti sodstva, ki je temelj pravne države," je poudaril.

Pooblaščenec nekdanje tožilke Zobec Hrastar, ki je avtorica obtožnega predloga v zadevi Patria, Miha Kunič je izpostavil, da Janševo tožbo razume kot poskus pritiska na delovanje sodišč. "Vsakdo, ki pozna pravo, sodno prakso, ustavo in mednarodne konvencije, mu je jasno, da s takim zahtevkom ne more uspeti," je dejal. Glede svoje klientke je pojasnil tudi, da se je večkrat skušala izločiti iz zadeve Patria. To dokazuje, da ni delovala politično, temveč je delovala izključno po stroki. Tudi notranji nadzor na tožilstvu je pokazal, da ni naredila nobene napake, je izpostavil Kunič.

Janšev odvetnik Matoz pa je ocenil, da so v postopku ponudili dovolj dokazov za to, da so toženi posamezniki ravnali samovoljno z namenom povzročitve škode in s tem izpolnili vse elemente odškodninske odgovornosti.