Zastrupitve z ogljikovim monoksidom – kemijski simbol zanj je CO – posebej pozimi žal niso tako redek pojav predvsem zato, ker gre za plin brez vonja, barve in okusa. Kako torej prepoznati zastrupitev? Do največ zastrupitev z ogljikovim monoksidom pride v času kurilne sezone, a primera, kot sta na primer čiščenje posledic poplav v Črni na Koroškem in zastrupitev sinčka Bodeja Millerja, kažeta na to, da nesreča nikoli ne počiva.
Ogljikov monoksid se sprošča pri nepopolnem oz. nepravilnem gorenju. Sprošča se med izgorevanjem v gorilnih napravah, ki uporabljajo fosilna goriva oz. snovi, ki vsebujejo ogljik, kot so kurilno olje, les, utekočinjen plin, naravni plin, bencin, nafta, parafin, premog in oglje. Kadar mu je človek izpostavljen prekomerno, CO zmanjša sposobnost telesa absorbiranja kisika, kar ima lahko resne in tudi usodne posledice za tkiva, saj povzroča hipoksijo le-teh. Ogljikov monoksid se začne z vdihavanjem namesto kisika vezati na hemoglobin in tako kopičiti v krvi. Zaradi tega kisik ne more doseči tkiv in organov, zato začnejo odpovedovati. V zaprtih prostorih uhaja običajno zaradi nepravilnega delovanja ali montaže grelnih teles.
Kakšni so simptomi zastrupitve?
Zastrupitev z ogljikovim monoksidom lahko zares potrdimo le z merjenjem ravni plina v krvi. Pri blagi zastrupitvi imajo posamezniki neznačilne težave, kot so slabost, glavobol (najpogostejša simptoma), utrujenost, omotičnost, bruhanje in oslabelost, poslabšajo se tudi že razvite bolezni. V primeru dlje časa trajajoče zastrupitve glavobol postaja vse močnejši, zastrupljena oseba pa postopoma postane zaspana in zmedena, prihaja tudi do motenj pri mišljenju in motenj vida, medtem ko srce začne pospešeno biti. Med manj značilne simptome sodijo poslabšanje vida, težave z osrednjim živčevjem in bolečine v abdomnu. Sledita izguba zavesti in krči, v skrajnem primeru tudi smrt. Simptomi so poleg časa izpostavljenosti oz. vdihavanja plina odvisni tudi od tega, koliko ogljikovega monoksida se je vezalo na hemoglobin v krvi.
Glavobol in slabost se pojavita, ko raven ogljikovega monoksida znaša med 10 do 20 odstotki, ko preseže to raven, pa nastopijo rahla omotičnost, vrtoglavica, slabša razsodnost, splošna utrujenost in težave s koncentracijo. Ko nivo preseže 30 odstotkov, se pojavijo zmedenost, bolečine v prsih in oteženo dihanje (dispneja). Kadar je odstotek še višji, lahko bolnik pade v nezavest, doživi napade in pride do zadušitve. Ko odstotek preseže 60 odstotkov, zastrupljenec pade v komo, odpovejo mu dihala in nastopi smrt. Če pride do hude, a ne usodne zastrupitve, se lahko čez nekaj dni pojavijo demenca, nevropsihiatrične motnje in poškodbe možganov.
Bolj so zastrupitvi izpostavljeni dojenčki, še nerojeni otroci, kadilci, osebe z respiratornimi težavami, anemijo in kroničnimi obolenji srca. Do zastrupitve nujno ne pride hitro, saj se stanje pri bolj blagih oblikah zastrupitve slabša ob vstopu in izstopu v zastrupljen prostor. Če oseba kaže znake zastrupitve, čimprej poiščite zdravniško pomoč, zastrupljenec pa naj do tedaj čim bolj miruje. K sreči nas danes varujejo detektorji za merjenje koncentracije ogljikovega monoksida, ki so v Sloveniji v stanovanjskih objektih obvezni od leta 2017.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV