Čeprav je zadnja tretjina maja vrnila nekaj upanja, so vodilni delniški indeksi v New Yorku kar precej oddaljeni od rekorda: Dow Jones za 10,7 odstotka, S & P 500 za 14,2 odstotka in Nasdaq za 25,5 odstotka. Foto: Reuters
Čeprav je zadnja tretjina maja vrnila nekaj upanja, so vodilni delniški indeksi v New Yorku kar precej oddaljeni od rekorda: Dow Jones za 10,7 odstotka, S & P 500 za 14,2 odstotka in Nasdaq za 25,5 odstotka. Foto: Reuters

V torek je Wall Street ob spet precej višji donosnosti ameriške 10-letne obveznice (rast z 2,74 na 2,84 odstotka) izgubil dve tretjini odstotka, merjeno z indeksoma Dow Jones (32.990 točk) in S & P 500 (4.132 točk). Oba indeksa sta po zaslugi zelo visoke rasti v prejšnjem tednu (S & P 500 je poskočil za 6,5 odstotka, največ po novembru 2020) izničila vse izgube tega meseca, ko je bil S & P že v medvedjem območju, torej več kot 20 odstotkov od rekorda (z začetka januarja). Tehnološki Nasdaq (maja se je znižal za dva odstotka) je v medvedjem trendu že od aprila, trenutno je od vrha oddaljen 25 odstotkov.

Neslavni inflacijski rekordi
Na trgu je zaradi visoke inflacije in Fedovih načrtov, da resno zaostri denarno politiko, še vedno veliko negotovosti, so pa vendarle nekoliko v ozadje potisnjeni strahovi pred skorajšnjo recesijo. V torek je za nekaj dodatne nejevolje poskrbela objava visoke evrske inflacije. Ta je že sedmi mesec zapored dosegla rekordno visoko raven, tokrat pri 8,1 odstotka. Evropska centralna banka zdaj res ne sme več čakati in vztrajati pri negativni depozitni obrestni meri, vse kaže, da bo tako julija kot tudi septembra dvignila obrestne mere. To bo prvi dvig po letu 2011, s tem pa bo sledila Fedu, ki je proces zaostrovanja denarne politike začel marca in nato na majski seji obresti zvišal že za 50 bazičnih točk.

Za nafto brent je bilo treba v torek plačati več kot 120 dolarjev, kar je največ po 9. marcu. Foto: Reuters
Za nafto brent je bilo treba v torek plačati več kot 120 dolarjev, kar je največ po 9. marcu. Foto: Reuters

Nafta najdražja po 9. marcu
Potem ko so voditelji držav članic Evropske unije dosegli dogovor o prepovedi uvoza ruske nafte v EU-ju (Rusija predstavlja 36 odstotkov evropskega uvoza nafte), se je cena črnega zlata sprva občutno zvišala. Za brent je bilo treba v torek dopoldne plačati tudi več kot 120 dolarjev, kar je največ po 9. marcu. Zadnja stvar, ki si jo želi svetovno gospodarstvo, so kakšni sveži naftni rekordi (nad 150 dolarjev), zato je bil dobrodošel popoldanski preobrat, ki ga je v veliki meri sprožil Wall Street Journal z objavo novice, da Opec pred pomembnim četrtkovim zasedanjem razmišlja o izločitvi Rusije pri svojih odločitvah o proizvodnih kvotah, kar bi Savdski Arabiji in preostalim proizvajalcem tlakovalo pot, da načrpajo občutno višje količine.

Kriptovalute, torek ob 22.30

Tedenska spremembaTečaj v USD
bitcoin+8,0 %31.699
eter-0,8 %1.941
BNB-0,9 %319
cardano+17 %0,60
XRP+3,3 %0,417
solana-6,8 %

45,6

Bitcoin 20 odstotkov nad dnom
Cene nafte brent z dobavo v avgustu so bile tako ob koncu dneva dobrih pet dolarjev nižje kot dopoldne, ko so dosegle 120,80 dolarja za 159-litrski sod. Spomnimo, da je brent 7. marca pri 139 dolarjih dosegel 14-letni vrh. V maju je brent prinesel 6,5-odstotni donos, nafta WTI pa desetodstotnega. Obe sorti nafte sta tako na mesečni ravni pridobivali že šestič zapored. Kartel Opec+ naj bi bil uradno še vedno zvest svojemu načrtu, da bo julija dnevno načrpal 432 tisoč sodov nafte več. Na trgu kriptovalut je vendarle spet opaziti nekaj optimizma. Bitcoin, pri katerem se je pred dnevi izrisalo rekordnih devet zaporednih rdečih tedenskih svečnikov, je v torek krenil nad 32 tisoč dolarjev, s tem pa je bil že več kot 20 odstotkov nad dnom z 12. maja.