Trgovine so polne hrane, kupna moč pa je zaradi inflacije manjša. Približuje se žetev pšenice, ki je lani iz bojazni, da bi lahko zaradi vojne v Ukrajini primanjkovalo določenih surovin za prehranske izdelke, dosegla rekordno visoko ceno. Vreme je letos kmetom že pokazalo zobe. Kmetje so prvi v prehranski verigi, aprila so s protesti pokazali, da so nezadovoljni s strožjimi omejitvami pri kmetovanju in si poskušajo izbojevati boljše razmere za pridelavo. Kako pa gre drugemu členu v prehranski verigi – živilski industriji? Kako so zadovoljni z letošnjim poslovanjem in katere izzive rešujejo, smo preverili v anketi.
Ekološka mlekarna Krepko: Največji izziv bo stabilizacija finančnega poslovanja
»S prodajo v prvih petih mesecih tega leta sem zadovoljna in rezultati me navdajajo z optimizmom. V omenjenem obdobju smo dosegli 18-odstotno rast prihodkov od prodaje glede na leto 2022. Zelo se pozna učinek razvoja naših novih izdelkov – kefirja s kolagenom in proteinskega kefirja –, ki smo ju na police poslali na začetku marca. Nova izdelka in rast prodaje so naš največji uspeh v tem letu.
Z minulim letom nisem preveč zadovoljna, čeprav imamo rahlo rast prihodkov od prodaje, vendar je bila rast stroškov tako divja in povsem nesorazmerna s proizvodno in končno ceno izdelkov. Pravzaprav smo bili živilci stisnjeni v kot in nemalokrat smo morali delati z rdečimi številkami. Letos se rast stroškov umirja, vendar so posledice podražitev od leta 2020 kar hude, zato bo leto 2023 velik izziv. Največji izziv bo stabilizacija finančnega poslovanja, vendar smo glede na rezultate prvih mesecev tega leta lahko optimistični. Za nas 18-odstotna rast v prvih mesecih ni kar tako, saj smo navzoči le na domačem trgu.
Tudi v prihodnjih letih se bomo močno posvetili razvoju inovativnih izdelkov. K sodelovanju želimo pritegniti enega ali več vlagateljev, ki bi postali naši strateški partnerji, s katerimi bomo lahko s tradicionalnim kefirjem, ki je zares narejen iz kefirnega zrna, v kratkem času prodrli na tuje, tudi bolj oddaljene trge,« pravi Sandra Turnšek, direktorica ekološke mlekarne Krepko.
Mlekarna Celeia: Lani ni bilo tako izrazitih pritiskov po znižanju cen, kot so letos
»Lani smo imeli 67,5 milijona evrov prihodkov od prodaje in 192 tisoč evrov čistega dobička. Prihodki so bili 18 odstotkov večji kot leto prej. Izvoz nam je prinesel 27 odstotkov prihodkov od prodaje in je znašal 18,3 milijona evrov, kar je 6,6 odstotka več kot leto prej. Letos smo v prvih petih mesecih dosegli 31-odstotno letno rast prihodkov od prodaje, izvoz povečali za tretjino, tako da 30 odstotkov prihodkov ustvarjamo na tujih trgih. Poleg tega letos dosegamo boljšo donosnost prodaje kot lani, imamo 2,5-odstotno neto maržo. Tudi količinska prodaja je letos večja kot lani, razen pri sirih zaradi slabše konjunkture in nekonkurenčne prodajne cene. Letos bomo dobili večjo podporo države glede visokih cen energentov. Minulo leto je bila težja prva polovica leta, letos pa kaže, da bo druga.
Za letošnje največje uspehe štejem količinsko rast prodaje, povečanje tržnih deležev, dobro sodelovanje s kupci in pozitivno tekoče poslovanje. Sicer pa si bomo to leto zapomnili po intenzivnih cenovnih pritiskih, ki že prehitevajo upadanje odkupne cene mleka. Trenutno kupci močno pritiskajo na nas, naj znižamo prodajne cene. Leto 2023 je v vseh pogledih zelo drugačno od minulega. Lani smo cene dvigovali, letos naj bi jih znižali. Pričakovanja kupcev po nižjih cenah so včasih precej večja od realne pocenitve stroškov. Lani je mleka primanjkovalo, zato smo lahko dosegali normalne prodajne cene v vseh blagovnih skupinah. Trenutno se pri kar nekaj blagovnih skupinah srečujemo z dumpinškimi uvoznimi cenami, ki so za nas nedosegljive, saj ne pokrijejo naših proizvodnih stroškov. Lani je bilo tudi na tujih trgih lažje delati, saj ni bilo cenovnih in količinskih pritiskov, ki so letos zelo izraziti povsod, kjer smo navzoči.
Tudi v prihodnje želimo poslovati z dobičkom, ki bo omogočal vlaganja v energetiko, digitalizacijo, avtomatizacijo, informatiko in opremo ter dvig inovativnosti. Povečati želimo prepoznavnost svoje blagovne znamke Zelene doline in nadaljevati količinsko rast celotne prodaje, zlasti pa povečati prodajo izdelkov Zelenih dolin,« pravi Vinko But, direktor Mlekarne Celeia.
Mlekarna Planika: Glavni izziv je ohranjanje tržnih deležev in vzdržnih prodajnih cen
»Z letošnjo prodajo smo zadovoljni, čeprav smo zaradi inflacije, ki lahko prinese manjše izdatke ljudi tudi za hrano, bili precej zaskrbljeni. Po težavnem letu 2022 je letos pozitivno to, da se embalaža ne draži več, saj so se cene po dveh blagih pocenitvah umirile. V prvi tretjini leta se je poraba mlečnih izdelkov zmanjšala, kar je povzročilo poplavo mleka v Evropi in pritiske tudi na slovenski trg, ki so mlekarne privedli do tega, da so kmetom znižale odkupno ceno mleka.
Mlekarna Planika letos še ni znižala odkupne cene za mleko. Kmetom smo do zdaj šli na roke, saj so zaradi hude suše lani morali krmo dokupiti, da so obdržali živino. Zdaj pa so cenovni pritiski na nas tako močni, da smo se za manjše znižanje odkupne cene mleka tudi mi dogovorili s kmeti.
Glavna letošnja izziva bosta ohranjanje tržnih deležev in spopadanje s pritiski po znižanju cen mlečnih izdelkov. V EU je mleka preveč, zato je borzna cena mleka na prostem trgu (SPOT) že upadla pod 40 centov za liter. Kakšne izzive bomo imeli v prihodnjih letih, pa bo odvisno od inflacije. Zaradi inflacije se poraba zmanjša, zato upam, da se bo čim prej znižala. V kratkem ne načrtujemo večjih naložb. Račun za elektriko si bomo močno znižali, ko bomo tudi svojo tretjo sončno elektrarno z močjo 240 kilovatov priklopili na omrežje, kar naj bi se zgodilo konec junija,« pravi Miran Božič, direktor Mlekarne Planika.
Ljubljanske mlekarne: Leto 2023 ne bo manj zahtevno od minulega
»Po lanski rasti odkupne cene slovenskega mleka je prvih pet mesecev leta 2023 zaznamovalo njeno postopno zniževanje. Medtem ko smo se lani s kupci pogajali o dvigu cen izdelkom, je letos nasprotno – cene izdelkov smo že spustili, čeprav izzivi na strani stroškov ne popuščajo. Stroški embalaže so še vedno na visoki ravni, naraščajo stroški energentov, transporta in dela, kar vpliva na našo mednarodno konkurenčnost, saj skoraj polovico svojih izdelkov izvozimo v tujino.
Leto 2023 ne bo manj zahtevno od minulega – mlekarska industrija je dinamična in nenehna nihanja ne dopuščajo manevrskega prostora za počitek. Med drugim povečujemo količinski izvoz islandskega tipa jogurta siggi's, v prihodnje pa se bomo posvetili iskanju ravnovesja med trajnostjo in rastjo. Odgovorna rast bo naredila razliko med uspešnimi in najbolj uspešnimi podjetji v vseh panogah in živilska ne bo izjema,« pravi Tomaž Žnidarič, direktor Ljubljanskih mlekarn.
Celjske mesnine nezadovoljne z letošnjim poslovanjem
»Z letošnjim poslovanjem nisem zadovoljen, saj so močno zrasle naše nabavne cene in stroški, vendar višjih stroškov ne moremo vračunati v prodajno ceno mesa in mesnih izdelkov. Leto 2023 bo še težje kot lansko, saj smo načrtovali, da se bo cena svinjskega mesa umirila, a se ni in je rekordno visoka, tako pričakujemo manjšo prodajo po vrednosti in tudi količini. Tudi vpliv inflacije na prodajo že občutimo. Upam, da bodo cene svinjskega mesa v drugi polovici tega leta malo upadle. Cene surovin in hrane se še dolgo ne bodo vrnile na raven izpred dveh let.
Govejega mesa ne kupujemo iz uvoza, svinjsko meso pa, saj imamo v Sloveniji eno najvišjih odkupnih cen za prašiče. Za oskrbo gostincev in javnih ustanov, ki gledajo bolj na ugodno ceno kot na izvor mesa, kupujemo tudi piščančje meso iz uvoza, tudi iz Ukrajine. Vendar tega mesa sami ne uvažamo, temveč ga kupujemo od uvoznikov.
Naš glavni izziv je, da poskušamo ohraniti prodajne količine iz minulih let ob manjši kupni moči, ki se vidi po tem, da ljudje hrano kupujejo bolj premišljeno in izbirajo najcenejše izdelke. K temu, da bolj gledajo na ceno kot na poreklo živil, ljudi spodbuja tudi objava najnižjih cen za košarico osnovnih živil. Zadnja leta je država ljudi spodbujala k nakupu hrane slovenskega izvora, zdaj pa spodbuja drugačno izbiro – nakup najcenejše hrane, ki praviloma prihaja iz uvoza. To ni dobro za domačo živilsko industrijo.
Naši načrti in poslovanje v prihodnjih dveh letih bodo odvisni od cene energije in tega, ali bodo kupci še vedno gledali samo na ceno ali tudi na izvor mesa. V minulih letih smo veliko vlagali v posodabljanje tehnologije, zdaj ohranjamo najnujnejše naložbe v digitalizacijo in stroje, za kar letos namenjamo dva milijona evrov. Leto 2023 bo težko, a če se bodo cene energije in surovin umirile, bo prihodnje leto morda malo manj zahtevno. V vsakem primeru v proizvodnji hrane ne bo velikih dobičkov, v mesnopredelovalni industriji trenutno ustvarjamo premajhno razliko v ceni, da bi lahko dovolj vlagali v razvoj in bili konkurenčni tekmecem iz tujine. Upam, da bomo letos poslovali pozitivno,« pravi Izidor Krivec, direktor Celjskih mesnin.
Eta Kamnik bolj zadovoljna z izvozom kot s poslovanjem na domačem trgu
»V letošnjem, stotem letu delovanja smo s poslovanjem samo deloma zadovoljni, saj imamo precejšnje izzive zaradi podražitev zelenjave in sadja, drugih surovin ter embalaže za naših skoraj 400 izdelkov. Višjih nabavnih cen in zahtev trgovcev po večjih maržah in trženjskih vložkih nam ni uspelo prenesti na višje cene svojih izdelkov na trgu v realnem času. Časovni zamiki pa pomenijo poslabševanja tekočega poslovnega izida. Smo pa zadovoljni z izvozom, ki je dosegel 26 odstotkov lanskih prihodkov od prodaje.
Letos imamo šestmilijonsko naložbo v srce svoje proizvodnje, saj bomo celostno prenovili proizvodne linije in tudi prostore. Prihodnje leto bomo zagnali nove stroje in povečali produktivnost ter ohranili svoj način dela, ki je in bo še vedno deloma ročno. Pomembno bo ohraniti dobre kadre in pridobiti nove ter nanje prenesti kuharsko znanje.
V prihodnje želimo ostati ena izmed najmočnejših blagovnih znamk v regiji, ohranjati kakovost in tradicijo dobre hrane, razvijati nove recepte in nadomeščati tiste, ki so v času zašli na rob prehranskih trendov,« pravi Marko Konič, direktor Ete Kamnik.
Mlinotest z napetostjo pričakuje žetev pšenice
»Leto 2022 je bilo za Mlinotest polno izzivov, povezanih z izjemno rastjo cen vhodnih surovin, energentov in embalaže. Izzive smo uspešno reševali in leto končali pozitivno. Zaradi opisanih razmer na trgu smo morali nekajkrat usklajevati cene svojih izdelkov. Letos opažamo upad povpraševanja, ki ga pripisujemo predvsem splošnemu povišanju cen na trgu. Kupci so previdnejši pri vsakodnevnih nakupih, nakupujejo premišljeno in v manjšem obsegu. Z napetostjo pričakujemo žetev pšenice, katere cene in količina vplivajo na naše poslovanje.
Pravkar smo končali popolno prenovo dveh linij za izdelavo sušenih testenin, kar je eden izmed pomembnejših uspehov tega leta. Druga naložba, to je montaža novega pšeničnega mlina, pa še poteka. Prenova obratov zahteva začasno zmanjšano ali ustavljeno proizvodnjo, kar se pozna tudi pri prodaji, vendar nam obe naložbi prinašata tudi nove posle. Naš tržni položaj v Sloveniji je še vedno stabilen, želimo ga še okrepiti.
Tudi mi zaznavamo vpliv pojava poceni pšenice in moke iz Ukrajine. Količine ukrajinske pšenice in moke, ki so bile prej usmerjene na neevropske trge, so zdaj distribuirane v Evropi brez omejitev in carinskih tarif. Letos so silosi po Evropi polni drage pšenice, ki je lani dosegla rekordno visoko ceno, poceni ukrajinska moka in pšenica pa rušita tržno ravnovesje,« pravi Matic Majcenovič, član uprave Mlinotesta.
Žito želi v pekarstvu okrepiti svoj položaj in veliko vlaga v posodabljanje proizvodnje
»Glavni strateški cilj skupine Žito je preobrazba v sodobno pekarsko industrijo s poenotenjem proizvodnje, povečanjem učinkovitosti in produktivnosti ter optimizacijo asortimenta. Skupina Podravka, lastnica Žita, želi v pekarstvu okrepiti svoj položaj na trgu in močneje rasti predvsem na slovenskem in hrvaškem trgu, pa tudi širše.
Žito koncentrira svoje proizvodne enote in z velikimi vlaganji povečuje nekatere proizvodne zmogljivosti. Že lani smo v posodobitev proizvodnje vložili dva milijona evrov, letos bomo precej več. Skoraj 13,5 milijona evrov namenjamo avtomatizaciji linij za proizvodnjo kruha, proizvodnjo peciva v Mariboru in avtomatizacijo linije za proizvodnjo kruha na Viču v Ljubljani. V letih 2024 in 2025 bodo v nove proizvodne linije in robotizacijo kalupnega dela na Vrhniki vložili dodatnih pet milijonov evrov.
V zadnjih dveh letih so se na področju pekarstva zgodile velike spremembe, ki se jim prilagajamo. V izdelkih zmanjšujemo količino soli in sladkorja, povečujemo pa delež polnozrnate moke. V regiji vidimo kar nekaj prostora za slaščičarske izdelke, razvijamo kruhe za posebne priložnosti ali tematike ... V zadnjem letu opažamo povečano povpraševanje po pecivih ter upadanje gramatur peciva in kruhov, priljubljeni so tudi izdelki iz droži. Opažamo, da trgovci asortiment optimizirajo tako, da ponujajo manj različnih vrst izdelkov,« pravi Rok Cankar, direktor poslovnega programa pekarstvo v Žitu.
