Vrhovno sodišče proti vseameriški pravici do splava
Strahovi mnogih Američank in Američanov so se uresničili: v večini konservativno vrhovno sodišče je po skoraj pol stoletja spreobrnilo prelomno odločitev Roe proti Wadu, ki v vseh ZDA dovoljuje prekinitev nosečnosti. Skupaj z nekaterimi drugimi sodnimi odločitvami je bila ta v mednarodni primerjavi zelo liberalna, odslej pa bodo o tem odločale zvezne države in v približno polovici splava najverjetneje ne bo mogoče več izvajati.
»Ustava ne daje pravice do splava, Roe in Casey sta zavrnjena,« piše v razsodbi, ki jo je oblikoval sodnik Samuel Alito, pod njo pa se je podpisalo še pet republikansko imenovanih vrhovnih sodnikov. Predsednik ustavnega sodišča John Roberts, ki ga je imenoval republikanski predsednik George W. Bush, je soglašal z analizo svojih konservativnih kolegov, ne pa tudi s spreobrnitvijo dosedanje zakonodaje, ki je po njegovem prepričanju že uveljavljeno pravo. Njegovi konservativni kolegi pa menijo: »Pristojnost ureditve splava je vrnjena ljudstvu in njegovim izvoljenim predstavnikom.« Proti so bili vsi izbranci demokratskih predsednikov.
Proti so bili vsi izbranci demokratskih predsednikov, k besedi pa se je že javil tudi sedanji Joe Biden ter odločitev sodišča označil za neameriško: »Naj bo jasno, brez Roe bo zdravje in življenje žensk po vsej državi v nevarnosti.« Vrhovno sodišče naj bi naredilo nekaj, kar se še ni zgodilo ter Američanom izrecno odvzelo temeljno pravico. »Po mojem gre za uresničitev ekstremne ideologije in tragično napako.« Boja za pravico do splava po njegovem še ni konec in demokratska administracija bo naredila vse, da ženskam za prekinitve nosečnosti ne bo treba potovati v druge zvezne države ter da bodo ohranile dostop do kontracepcije. Biden je že minuli mesec napovedoval, da se bo konservativno vrhovno sodišče obrnilo tudi proti istospolnim zakonom.
Kritiki sodnega opredeljevanja pravice do splava pa opozarjajo, da tudi v evropskih državah za to skrbi zakonodajni proces ter da so tudi na Stari celini velike razlike med liberalnimi skandinavskimi državami ter Veliko Britanijo na eni strani ter konservativno Poljsko na drugi. Poleg tega večina tistih na sredini z Nemčijo in Slovenijo vred uzakonja za več tednov bolj omejujočo pravico do splava od petnajstih tednov v primeru ameriškega Misisipija, na temelju katerega je vrhovno sodišče spreobrnilo razsodbo Roe proti Wadu ter Planned Parenthood proti Caseyu iz leta 1992, ki je odpravila nekatere prvotne omejitve.
Ker številne zvezne države že napovedujejo popolno prepoved splava, bo ta proces tudi v ZDA počasen, ameriški zagovorniki nerojenega življenja pa slavijo. »Splav odpira globoko moralna vprašanja,« je zapisano v končni razsodbi misisipijskega primera Dobbs proti Jackson Women’s Health Organization, številne Američanke in Američani pa verjamejo, da jim nova zakonodaja odvzema enega temeljnih vzvodov emancipacije žensk in vse družbe. Na potezi bodo zakonodajalci zveznih držav, ki bodo za svoje odločitve odgovarjali na volitvah, in ponekod se bodo lahko volivci do njih opredelili že novembra.
Bati pa se je, da bodo zagovorniki razsodbe Roe proti Wadu svojo jezo pokazali že prej, vsaj skupina »Janino maščevanje« je napovedovala »noč besa« in »tlačiteljem« grozila: »Če splav ne bo varen, ne boste niti vi!« Grožnje so lahko resne, saj so se že v minulih tednih, odkar je osnutek razsodbe pricurljal v javnost, pred domovi konservativnih vrhovnih sodnikov vrstile demonstracije. V bližini domovanja sodnika Bretta Kavanaugha se je oblastem predal oboroženi mlajši moški.
Na nove čase se pripravljajo tudi nenasilni zagovorniki ženske pravice do splava v upanju, da ti vendarle ne bodo podobni starim pred letom 1973. Številne ženske so tedaj z življenji plačale amaterske poskuse prekinitve nosečnosti, skoraj polovica sedanjih ameriških splavov pa se izvaja s pomočjo tablet. Mnogi si že prizadevajo za njihovo dostopnost za vse in v časih spletnih nakupov je to realna možnost, res pa najpogosteje uporabljane delujejo le do desetega tedna nosečnosti.
