Golob: Razmere so še boljše od optimističnih pričakovanj iz lanske jeseni

Pravzaprav so razmere po besedah premierja Roberta Goloba še boljše od optimističnih pričakovanj iz lanske jeseni. Ne le, da ni nikjer recesije, ne le, da je bila energetska kriza uspešno obvladana, primanjkljaj se zmanjšuje, je dejal.

Da ukrepi delujejo, po Golobovih besedah dokazujejo pribitki na slovenske obveznice. "Rast stroškov zadolževanja v Sloveniji v tem obdobju je bila kljub krizi med najmanjšimi v Evropi," je dejal in dodal, da se Slovenija danes zadolžuje ceneje kot denimo Španija, Hrvaška, Italija ali Madžarska. "Mislim, da ti podatki ... Povedo vse," je dejal.

Premier je potrdil, da vlada z rebalansom za leto 2023 pričakuje nekaj manj prihodkov kot lani jeseni, namreč 13,1 milijarde evrov, toda bistveno se znižujejo tudi odhodki. Ti se bodo namreč znižali za 609 milijonov evrov na nekaj manj kot 16,1 milijarde evrov. Proračunski primanjkljaj bo tako znašal približno 2,9 milijarde evrov. "To je samo 4,5 odstotka BDP," je dejal.

Podrobneje je spremenjene številke predstavil finančni minister Klemen Boštjančič. Znižanje pričakovanih prihodkov za 233 milijonov evrov je pojasnil med drugim z nižjimi prilivi od dohodnine kot posledice zvišanja povprečnine, nižje rasti pobranega davka od dohodkov pravnih oseb ter manj prejetimi sredstvi iz evropskega proračuna. Po drugi strani bodo višje trošarine ter nekateri davčni in nedavčni prihodki.

Znižanje načrtovanih odhodkov pa omogočajo spremenjene razmere na trgu energentov, ki so zdaj po Boštjančičevih besedah bistveno manj nepredvidljive. Skladno s tem se zmanjšuje obseg sredstev za blaženje draginje, je dejal. Zmanjšujejo se tudi rezerva za financiranje ukrepov, povezanih s covidom-19, ter izdatki iz naslova kohezijske politike za obdobje 2021–2027. Obseg izdatkov za investicije medtem ostaja nespremenjen, pri čemer bodo v ospredju projekti, podprti predvsem s sredstvi EU.

Ob tem je Boštjančič opozoril, da se Slovenija tako kot številne države še vedno sooča z negotovimi makroekonomskimi razmerami in izzivi, kot sta stanje na energetskih trgih in visoka inflacija. Razmere se sicer postopoma izboljšujejo, vseeno pa naloga vlade ostaja skrbno načrtovati javne finance in jih usmerjati v ukrepe, ki bodo pripomogli k stabilizaciji gospodarstva ter izboljšanju kakovosti življenja prebivalcev Slovenije, je dejal.

Rebalans je sicer potreben zaradi reorganizacije vlade, ko so se več ministrstvom spremenila delovna področja, pridružila pa so se jim še tri nova. Od 24. januarja jo tako sestavlja 20 ministrstev. V tem smislu se ustrezno prerazporejajo sredstva med posameznimi resorji.

Boštjančič je ob tem poudaril, da se skupni kadrovski načrt zaradi reorganizacije dela vlade ni povečal. "Prerazporedili smo 600 javnih uslužbencev, vse zaposlitve na novih ministrstvih so torej del prenosa obstoječih kvot med organi," je dejal.

Glasovanje bo v četrtek

DZ je po štirih urah končal razpravo o predlogu rebalansa, nato pa se je seznanil še s predlogom novele zakona o izvrševanju proračunov za leti 2023 in 2024. S tem so vsi proračunski dokumenti nared za glasovanje, ki je napovedano v četrtek.

Opozicijske poslanske skupine so bile po pričakovanjih kritične do predloga rebalansa. Očitajo mu preskromno pomoč gospodarstvu in ljudem, opozarjajo na visok primanjkljaj, pozivajo k ugodnejši davčni politiki. Poslanci koalicijskih strank so mu napovedali podporo.

Načrtovani odhodki proračuna se sicer z rebalansom znižujejo, a kot je opozorila Suzana Lep Šimenko (SDS), z nekaj več kot 16 milijardami evrov še vedno ostajajo rekordno visoki. "Z odhodki tako bistveno presegate zmožnosti države, saj načrtujete tudi znižanje prihodkov," je dejala in menila, da državljani in gospodarstvo od tako visokih odhodkov ne bodo imeli veliko. Tudi Jernej Vrtovec (NSi) je opozoril na visok načrtovani primanjkljaj, "v bistvu tretji največji primanjkljaj v zgodovini Slovenije".

Finančnega ministra je pozval k razbremenitvi plač. "Imamo tretje najbolj obdavčene plače v državah OECD in v tem letu bi morali nekaj narediti na tem, da bi razbremenili plače in omogočili ljudem višje plače," je dejal. Boštjančič je nato vse, ki so to zahtevali, vprašal, od kod naj se potrebna sredstva vzame. Naj povedo, katere socialne prispevke naj se zmanjša in kje naj se potem zmanjša tudi pravice, saj je to povezano, je dejal. Zvonko Černač (SDS) je na to odgovoril, naj se odvzame tistim, ki so sposobni delati, a ne delajo in bi lahko, pa vseeno dobivajo socialne transferje.

Vlada bi morala biti po mnenju opozicije pozorna predvsem na še vedno visoko inflacijo, ki hromi konkurenčnost slovenskega gospodarstva. "Namreč gospodarska klima ni rožnata. Prihaja do ohlajanja, do upada naročil, predvsem pa gospodarstvo opozarja na nekonkurenčnost, zaradi previsokih cen energije," je dejal Franc Rosec (SDS).

V koalicijskih poslanskih skupinah Svoboda, SD in Levica menijo, da se vlada z rebalansom ustrezno odziva na aktualne zahtevne in negotove razmere. Gre predvsem za tehnični rebalans zaradi reorganizacije vlade in prav in gospodarno je, da se predvideni primanjkljaj znižuje, je dejala Monika Pekošak (Svoboda).