DL: Vljudno vabljeni, nič siljeni

14.2.2022 | 10:25

Alenka Černelič Krošelj (foto: Alenka Stražišar Lamovšek)

Tako vabijo na obisk v Posavskem muzeju v Brežicah, kjer je že drugo leto zapored delo zaznamovala epidemija – Dogodkov je bilo manj in obiskovalcev tudi – Kljub vsemu so izbrali 21 najsvetlejših zvezd posavske dediščinE in pokrili grajsko dvorišče

V Posavskem muzeju, ki domuje v brežiškem gradu z edinstveno viteško dvorano, so v predkoronskem času samo v decembru pripravili okoli 20 dogodkov. Na ogled muzeja so prihajale skupine šolarjev in dijakov pa tudi skupine turistov, ki so praznični čas preživljali v Brežicah. Letos je bilo dogodkov veliko manj, nekaj so jih pripravili prek spleta, obiskovalci sicer prihajajo, a jih je veliko manj in za ogled muzeja morajo izpolnjevati PCT-pogoj.

Posavski muzej Brežice je pomembna kulturna ustanova v Posavju in v zadnjem obdobju je doživel pravi razcvet glede obnove in vsebine, za različne dogodke so uredili tudi grajsko klet. Ekipa pod vodstvom direktorice Alenke Černelič Krošelj pripravlja projekte, katerih vodilo je ohraniti posavsko kulturno dediščino in jo približati ljudem, še posebej mladim. Černelič Krošljeva, sicer prof. umetnostne zgodovine ter diplomirana etnologinja in kulturna antropologinja, je namreč tudi zunanja strokovna sodelavka na brežiški Fakulteti za turizem, na kateri študentom predava o kulturni dediščini, muzeologiji, kulturnem turizmu, nesnovni dediščini, odnosih do dediščine in njene rabe ter o nujni povezavi med kulturo, turizmom in gospodarstvom.

Direktorica z lajnarjem

21 POSAVSKIH ZVEZD

Čeprav je tudi leto 2021 zaznamovala epidemija koronavirusa, so se lotili projekta v znamenju števila 21, in sicer so v 21. letu 21. stoletja izbrali 21 muzejskih zvezd, ki najbolj odsevajo dediščino Posavja. Poimenovali so ga 21 najsvetlejših zvezd posavske dediščine za 21. stoletje. Šest predmetov so skozi vse leto izbrali obiskovalci muzeja, 14 predmetov so izbrali zaposleni v muzeju, enega pa je izbral poseben gost muzeja, tj. igralec Nik Škrlec, sicer po rodu Brestaničan, ki je tik pred novim letom na spletni predstavitvi razglasil tri najsvetlejše zvezde. To so žensko kolo nekdanje brežiške muzealke Ive Stiplovšek, prva izdaja biblije v slovenskem jeziku in posodica iz Ajdovske jame pri Nemški vasi.

Preostale zvezde pa so še: model za votiv – prašiček iz čebeljega voska, lesen zaboj za prtljago (dar Antonije Božič, Sp. Pijavško), gasilska alarmna trobenta (dar Pepija Zoriča, Krško), novoveška priprava za stiskanje palcev, čajni komplet (Smiljana Didek, Ljubljana), figuralni čebelji panj (Stanko Gajšek, Kostanjevica), bakrena ploščata sekirica, ženska lesena figurica s pokrivalom »kruzeler«, mozaik kot opus sectile, kip nadangela sv. Mihaela, sklednik, etruščanska situla v keltskem grobu, kozolci s cvetočo ajdo Miroslava Kuglerja (brežiškega slikarja), Slovinova napisna tabla (nekdanje brežiško podjetje), vrvarska naprava, Beg v Egipt, Janez Jakob Moscon in kuharska knjiga Ivana Ivačiča. Vsi predmeti so na ogled v Posavskem muzeju, razen izvirnika biblije, ki ga pokažejo obiskovalcem le občasno, sicer pa je na ogled faksimile.

OBISK ČASU PRIMEREN

V letu, ko je Slovenija nosila naziv evropska gastronomska regija 2021, so pripravili nov programski cikel, posvečen petim čutom. Začeli so z okusom in večzvrstno razstavo Po Posavju z žlico in čašo. V tem sklopu so postavili tudi razstavo o kuharskem mojstru Ivanu Ivačiču ob 100-letnici njegovega rojstva. Ivačič, rojen na Zdolah pri Krškem, je bil prva TV-kuharska zvezda, imel je svojo kuharsko oddajo, v kateri je kuhal pred kamerami. Izdal je kuharsko knjigo z več kot 750 recepti, ki je bila večkrat ponatisnjena. Ivačič je v letu 2021 povezal tudi Posavski muzej Brežice z Muzeji radovljiške občine, saj so s posebno razstavo o Ivanu Ivačiču do konca lanskega leta gostovali v Radovljici in s tem začeli tudi Kulturni abonma Združenja zgodovinskih mest ob 20-letnici združenja.

Sicer pa so v Posavskem muzeju poleg občasnih razstav na ogled tudi stalne razstave. Kot je povedala direktorica Černelič Krošljeva, so kljub koronskemu letu z obiskom, času primernim, zadovoljni: »Sploh poletna sezona je bila dobra, ko so turisti koristili bone, ki jim jih je podarila brežiška občina, če so v Brežicah tudi prespali. To je bila dobrodošla pomoč, za katero smo zelo hvaležni. Obiskovalci tudi zdaj prihajajo, jih je seveda manj in upoštevati morajo vse aktualne ukrepe.«

GRAJSKO DVORIŠČE POD STREHO

Pokrito dvorišče brežiškega gradu (foto: J. K.)

Zelo so tudi zadovoljni, da se jim je lani končno uresničila večletna želja in so pokrili grajsko dvorišče, ki je izjemno prizorišče. Zdaj lahko prireditve in različni dogodki potekajo neodvisno od vremena. »To je izjemen privilegij,« pravi Černelič Krošljeva, »ponjava nad dvoriščem je tudi oblikovno lepa, povezuje 16. in 21. stoletje in je v stilu križno-rebrastih obokov grajskih arkad. Nadkritje dvorišča je stalo nekaj več kot 170.000 evrov in ga je financirala brežiška občina.

V prihodnje pa imajo še kar nekaj načrtov; na obnovo čakata severni in vzhodni del strehe ter del podstrešja na vzhodnem delu gradu, obnoviti želijo pritličje, kamor bi preselili konservatorsko-restavratorsko delavnico, v najkrajšem času morajo zamenjati energent za ogrevanje, saj je zdajšnji zelo potraten. Potrebovali bi tudi depo, saj je muzej na območju arheoloških izkopavanj in imajo veliko gradiva, ki ga morajo shraniti.

Članek je bil objavljen v 1. številki Dolenjskega lista 6. januarja 2022

Jelica Koršič